01. 07. 2008
Le s težavo namreč najdemo delniški trg, ki je v zadnjem letu izkazal pozitivno donosnost. Prav nasprotno, gibanje velike večine delniških trgov je bilo precej negativno. A ker se hudič po navadi skriva v podrobnostih, je treba pri iskanju odgovora na vprašanje "Mednarodna razpršitev premoženja - da ali ne?" pogledati ekonomsko ozadje, ne pa samo gole donosnosti, še posebej, če so le-te izrazito kratkoročne.
Bežen pogled na tečajnice delniških indeksov bi nas verjetno kaj hitro lahko pripeljal do sklepa, da mednarodna razpršitev premoženja, to je razporeditev premoženja v delnice izdajateljev z različnih geografskih področij, ne daje pričakovanih koristi.
Kdaj in zakaj mednarodna razpršitev prinaša koristi?
Priznani svetovni ekonomisti že vrsto let poudarjajo pomen oziroma koristi mednarodne razpršitve premoženja. Svoje prepričanje, da mednarodna razpršitev premoženja prinaša koristi, so gradili in še vedno gradijo na dejstvu, da gibanje različnih delniških trgov na dolg (!) rok ni popolnoma usklajeno (glej sliko 1). Podjetja, katerih prihodnje
Ker ni pametno nositi vseh jajc v namenjene. eni košari, je z vidika investiranja v delnice premoženje smiselno razporediti na kapitalske trge različnih držav ali regij.
dobičke z delnicami pravzaprav kupujemo, namreč delujejo v različnih okoljih. Le-ta se med seboj razlikujejo z davčnega, zakonodajnega, sodnega, političnega in socialno-ekonomskega vidika. Raven blaginje v različnih gospodarstvih je različna, prav tako kot vpetost v mednarodne trgovske in kapitalske tokove ter razpoložljivost naravnih virov. Razlike v teh dejavnikih pa močno vplivajo tudi na dobičkonosnost podjetij, ki v takšnih okoljih delujejo. Ob tem pa seveda ne smemo zanemariti tudi spremenljivosti teh pomembnih elementov. Težko bi namreč našli kakšno ekonomijo, ki v pet- ali desetletnem obdobju ni doživela kakšne pomembne sistemske spremembe, ki je vplivala na položaj gospodarskih subjektov. Teh sprememb se z gotovostjo seveda ne da napovedati, zato so tudi tveganja posameznih ekonomij različna. Ker pa ni pametno nositi vseh jajc v eni košari, je z vidika investiranja v delnice premoženje smiselno razporediti na kapitalske trge različnih držav ali regij. S tem vlagatelj dejansko zmanjša tveganje celotnega delniškega premoženja, ne da bi se ob tem odpovedal pričakovani donosnosti, prav donosnost, prilagojena za tveganje, pa je v svetu financ merilo uspešnosti vlaganja.
Kakšne koristi lahko pričakujemo?
Koristi mednarodne razpršitve premoženja so danes resda manjše, kot so bile pred 30 ali 40 leti (v tabeli 1 je to prikazano v obliki naraščajočih stopenj povezanosti gibanj delniških trgov različnih regij).To gre pripisati predvsem procesu globalizacije, ki še vedno poteka in se bo verjetno nadaljeval tudi v prihodnje. Ekonomski cikli, torej vzponi in padci, posameznih ekonomij so in bodo še vedno različni po državah in regijah, zato bodo gibanja na kapitalskih trgih na dolg rok še vedno različna. Zagotovo pa mednarodna razpršitev premoženja ni kratkoročni recept, ki bi vlagatelja obvaroval pred negativno donosnostjo ali izgubo, saj lahko na kratek rok prevladajo predvsem psihološki elementi investiranja, ki velikokrat nimajo pretirane povezave s temeljnimi ekonomskimi dejavniki, ki so gonilo dolgoročnega razvoja. Mednarodna razpršitev premoženja je korist z dolgoročnim horizontom, prav dolgoročnim ciljem pa so naložbe v vzajemne sklade ne nazadnje tudi Ker ni pametno nositi vseh jajc v namenjene.
Rok Keber, višji analitik, NLB Skladi, d. o. o.
Kategorije
Avtor članka
Bachtiar Djalil, LL. M.
vodja pravne pisarne, NLB Skladi, d.o.o.