24. 06. 2019

Pretekli teden so delnice v ZDA dosegle rekordne vrednosti. Zasluge gre pripisati evropski in ameriški centralni banki, saj sta napovedali bolj ekspanzivni denarni politiki. Facebook pa je na drugi strani naznanil nekaj, s čimer bi lahko nekoliko omajal moč in pomembnost bančnega sistema.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (14.06.2019-21.06.2019)*	Donosnost letos (31.12.2018-21.06.2019)*
Svet - MSCI World*	+1,05%	+18,45%
ZDA - S&P 500*	+1,03%	+20,03%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,63%	+16,99%
Japonska - Topix*	-0,24%	+8,49%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+2,63%	+11,36%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg

Morda se je najprej zdelo zgolj kot še en novoletni zapis na družabnih omrežjih. Ustanovitelj Facebooka, Mark Zuckerberg, je januarja 2018 na svojem profilu objavil, da kriptovalute ponujajo možnosti, s katerimi lahko odvzamemo moč centraliziranem sistemom in jo damo v roke ljudem. Naznanil je, da bo preučil tako pozitivne kot negativne strani kriptosveta in kako bi ta spoznanja lahko vključil v nove storitve Facebooka.

Po skoraj letu in pol od prvega zapisa je Facebook v preteklem tednu najavil, da bo v letu 2020 ponudil kriptovaluto, imenovano Libra. Različne kriptovalute so že nekaj časa med nami, a zaradi vprašljive uporabne vrednosti do množične uporabe zaenkrat še ni prišlo. Facebook pa ima potencial, da to vsaj deloma spremeni. S svojo enormno bazo uporabnikov, ki denimo nekajkrat presega število prebivalcev v EU, bi lahko uporabo kriptovalute Libra približal slehernemu uporabniku. V projektu trenutno sodeluje še 27 partnerjev, med njimi globalno znana podjetja, kot so Visa, Mastercard, Paypal, Uber, Booking, Ebay, Lyft, Vodafone in Spotify (mimogrede, odličnih storitev slednjega žal v Sloveniji še vedno ne moremo legalno uporabljati).

Libra bi lahko uporabnikom omogočila direktno plačevanje storitev brez transakcijskih stroškov in brez bančnih računov, kar pomeni, da bi takšen sistem lahko zaobšel bančni sistem. Zato ne čudi, da je Facebook predramil banke, centralne banke, regulatorje in celo vlade. Državam v razvoju z visoko inflacijo in nestabilnimi valutami bi namreč takšen množičen vzporedni sistem plačevanja lahko vsaj začasno prinesel politični kaos.

Zato bo prelito še veliko (najmanj regulatornega) črnila, preden bo Libra ugledala luč sveta. Med drugimi bi lahko bilo aktualno vprašanje, ali bo morda Libra bolj podobna vrednostnim papirjem kot pa valutam – v tem primeru bi tudi zanjo veljala relativno zapletena MiFID 2 pravila.

Trgovinski spor med ZDA in Kitajsko čuti vedno več tehnoloških podjetjih. Tako so podjetja Apple, Dell, HP, Intel, Microsoft, Sony in Nintendo naslovila pismo na ameriško administracijo, s katerim jo seznanjajo s škodljivostjo ameriških carin, saj ta podjetja veliko proizvajajo ravno na Kitajskem, medtem ko kitajski tehnološki konkurenti prodajajo zelo malo v ZDA. Tudi ameriška omejitev poslovanja s podjetjem Huawei se pozna že na celotni globalni verigi dobaviteljev. Britansko podjetje IQE Plc, ki proizvaja polprevodnike za pametne telefone, je v petek izgubilo kar četrtino tržne vrednosti. Razloge gre iskati v manjši prodaji in dobičku od pričakovanj ter slabših napovedih za prihodnost. Zato bo veliko pozornosti na srečanju skupine G20 v Osaki, tretjem največjem mestu na Japonskem, kjer se bosta srečala Trump in Xi Jinping. Pričakovanja glede zmanjšanja trgovinskih sporov so relativno velika.