20. 09. 2019

Marsikateri vlagatelj v obdobju ničelnih obrestnih mer razmišlja, kam s svojimi prihranki, da bo vsaj ohranil kupno moč svojega premoženja. Kot na dlani se ponuja odgovor: delnice. Vendar trenutna ekspanzija v ZDA traja več kot 10 let, s čimer je to tudi uradno najdaljša ekspanzija. Posledično se glede na dolžino ekspanzije poraja vprašanje: je nova recesija pred vrati? Je torej danes kljub ničelnim (negativnim) obrestnim meram varnih naložb sploh primeren čas za nakup bolj tveganih, delniških naložb?

Recesije najverjetneje še ni na sporedu

Trgovinska vojna, sankcije, protesti v Hongkongu, brexit in italijanska politična kriza so ključni dogodki, ki danes polnijo medijski prostor. Krepitev negotovosti se pozna tudi na globalnem gospodarstvu, ki se ohlaja. Tako ne čudi, da je skorajšnji prihod recesije ena glavnih tem na kapitalskih trgih.

Na to so odgovorile najpomembnejše centralne banke z bolj ohlapno denarno politiko. Do recesij namreč zelo poredko pride, ko centralne banke vodijo ekspanzivno denarno politiko. Še bolj poredko pride izven gospodarskih recesij do večjih in dlje trajajočih korekcij na borzah. Zaenkrat torej ni bojazni, da bi centralne banke z znatnimi dvigi obrestnih mer dušile gospodarsko rast. Poleg tega se v Evropi in na Kitajskem povečuje verjetnost fiskalnih spodbud. Ob vsem omenjenem v družbi NLB Skladi po recesijo pričakujemo proti koncu leta 2021, morda šele v letu 2022.

Kaj pa, če imajo prav pesimisti?

Napovedovanje prihodnosti in s tem tudi recesij je izjemno težko opravilo, saj je prihodnost odvisna od dogodkov, ki jih danes ne poznamo. Zatorej seveda obstaja možnost, da se v družbi NLB Skladi motimo. Po drugi strani obstaja tudi možnost, da se motijo pesimisti, ki opozarjajo, da recesija že trka na vrta. A kaj, če imajo pesimisti vendarle prav? Kaj prihod recesije pomeni za vlagatelje?     

V družbi NLB Skladi smo preverili donosnost ameriških delnic v času zadnjih 13. recesijah (v preglednici). V nasprotju s pričakovanji so delnice v času recesij zabeležile v povprečju +2,4 % donosnost. Če iz vzorca izključimo zadnjo recesijo, saj se recesija takšnih razsežnosti najverjetneje kar nekaj časa ne bo ponovila, potem ugotovimo, da so ameriške delnice v povprečni recesiji pridobile 5,5 % vrednosti. Čeprav se na prvo žogo morda ne zdi samoumevno, delnice že kmalu po začetku recesije dosežejo dno in z rastjo tečajev, ki sledi v preostanku recesije, že nakažejo na bolj svetlo gospodarsko prihodnost. Recesija je torej v splošnem odličen trenutek na nakup delnic.

Preglednica: predstavitev nekaj ameriških recesij po letu 1937 in povprečje vseh 13 recesij (v %)

Vir: www.econ.yale.edu, Bloomberg, NLB Skladi.

Delnice cikličen vrh dosežejo pred prihodom same recesije, vendar iz preglednice vidimo, da so tudi tisti vlagatelji, ki so ameriške delnice kupili 1 leto pred recesijo, odnesli celo kožo. Povprečna donosnost je bila resda nižja od pričakovane donosnosti delnic, a pozitivna (+3,6 %). Še bolje se je godilo vlagateljem v obdobju po recesiji. Posledično so tisti vlagatelji, ki so v preteklih 80 letih kupili ameriške delnice 1 leto pred recesijo, že 2 leti po zaključku le-te imeli v povprečju lepo donosnost. V okvirno 3,9 letih, povprečna recesija je namreč trajala dobrih 9 mesecev, so namreč ameriške delnice porasle v povprečju za slabih 30 % oziroma skoraj 7 % letno.

Kdaj torej prodati delnice?

Na vrhu pred recesijo, vendar morate najprej pravilno napovedati, kdaj bo do recesije prišlo. Nato morate ugotoviti tudi, kdaj bo dosežen vrh na borzah. V povprečju je to slabih 6 mesecev pred recesijo, a je vsaka epizoda drugačna. Če vam je vse to uspelo, potem morati biti pripravljeni v recesiji ter v času največjega strahu in negotovosti na borzah ponovno kupiti delniške naložbe.

Žal empirične študije kažejo, da je tempiranje trgov skorajda nemogoče opravilo in je idealen recept predvsem za doseganje podpovprečne donosnosti.  V povprečju se precej boljše izkaže dolgočasna strategija, ko imamo sredstva naložena skladno s profilom, se pravi glede na cilje varčevanja ter sposobnost in naklonjenost prevzemanju tveganj.

Glede na povedano imajo tisti vlagatelji, ki so ob korekciji v zaključku lanskega leta resno razmišljali o prodaji delnic, danes zelo verjetno preveč tvegan portfelj in je zanje smiselno razmisliti o znižanju tveganja v strukturi premoženja. Po drugi strani pa vlagatelja, ki ima sicer dolgoročne cilje, a čaka na boljši trenutek za nakup delnic, lahko to zelo drago stane.