17. 08. 2015

Ohlajanje Kitajske in posledični upad vrednosti kitajskega juana glede na ameriški dolar sta pretekli teden zaradi morebitnih negativnih posledic na globalno gospodarstvo prestrašila vlagatelje. Po drugi strani so za boljšo voljo vlagateljev poskrbele predvsem objave dobrih gospodarskih podatkov v ZDA.

Regija	V zadnjem tednu (7.8.2015-14.8.2015)*	Letos (31.12.2014 - 14.8.2015)*
Svet - MSCI World*	-1,81 %	+10,80 %
ZDA - S&P 500*	-0,95 %	+10,35 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-2,73 %	+12,76 %
Japonska - Topix*	-2,44 %	+24,14 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-3,98 %	-1,88 %

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Kitajska centralna banka je pretekli torek presenetila vlagatelje, s tem ko je tečaj kitajskega juana devalvirala za 1,9 % glede na ameriški dolar, kar je največ od leta 1994. Vrednost juana, ki je bila do leta 2005 vezana na ameriški dolar, je po prehodu na uravnavano drseči tečaj dnevno določala kitajska centralna banka, dnevno nihanje pa je bilo znotraj dneva omejeno na ta fiksiran tečaj. Kitajska centralna banka je tokratno devalvacijo opravičila s premikom k bolj tržnemu valutnemu režimu, po katerem bo zaključni tečaj preteklega dne predstavljal dodatno osnovo za določitev fiksnega dnevnega tečaja. To naj bi omogočilo uvrstitev juana med svetovne rezervne valute Mednarodnega denarnega sklada, ki jih trenutno sestavljajo ameriški dolar, evro, japonski jen in britanski funt.

Kljub omenjenemu se je med vlagatelji pojavila bojazen, da je resničen razlog za upad vrednosti juana ohlajanje kitajskega gospodarstva, ki ga je potrdila tudi objava o 8,9 % upadu julijskega izvoza (na letni ravni), gonilu pretekle gospodarske rasti. Posledično so se pojavile špekulacije o nadaljnjem upadanju vrednosti juana, kar je znižalo delniške tečaje povsod po svetu, saj bi v najslabšem primeru to lahko vodilo tudi do valutnih vojn. A iz kitajske centralne banke so takšna namigovanja zanikali z izjavo, da nimajo namena tekmovati z drugimi izvoznimi državami v nižanju vrednosti svoje valute ter da je sedaj tečaj blizu ravnotežnega, zaradi česar ni potrebe po dodatni depreciaciji. Bolj verjeten učinek morebitne depreciacije juana je prek nižjih izvoznih cen kitajskih izdelkov deflacijski pritisk na globalno gospodarstvo, proti čemur se najpomembnejše centralne banke na vse pretege borijo in kar se je takoj odrazilo tudi na znižanju zahtevanih donosnosti obveznic najpomembnejših držav. Poleg tega bi višje uvozne cene na Kitajsko lahko znižale njihovo povpraševanje po takšnih proizvodih in ustvarile še dodaten pritisk na cene. Tako ne čudi upad cen surovin v preteklem tednu, saj Kitajska porabi več železove rude, bakra, cinka, niklja in aluminija kot ZDA, Evropa in Japonska skupaj. Zadnji upad vrednosti juana sicer sam po sebi ni nič pretresljivega, saj je ta v zadnjem letu proti ameriškemu dolarju izgubil zgolj 4 %, medtem ko je v primerjavi z evrom in japonskim jenom pridobil več kot 15 %.

Upad juana in morebiten vpliv na znižanje inflacije sta v ZDA sprožila špekulacije, da bo ameriška centralna banka (Fed) prvi dvig ključne obrestne mere po juniju 2006, ki se je pričakoval za september, začasno zamaknila. Kljub temu, vsaj sodeč po objavi julijske prodaje na drobno, zadnji dogodki ameriških potrošnikov ne odvračajo od nakupov avtomobilov in obiskov nakupovalnih centrov. Ti podatki, skupaj z julijskimi podatki o trgu dela in zaupanjem malih podjetij v preteklem tednu, kažejo na dober začetek tretjega četrtletja za ameriško gospodarstvo. Poleg tega je popravek navzgor pri majski in junijski prodaji na drobno skupaj s podatki o zalogah dvignil tudi napoved o gospodarski rasti v drugem četrtletju, ki naj bi po prvih ocenah znašala 2,3 % (prevedeno na letno raven), nad 3 %. Dvig ključne obrestne mere v septembru, kljub rahlo nižji verjetnosti, tako ostaja še vedno najverjetnejši scenarij.

Družba Tesla Motors, ena najbolj vročih delnic v zadnjem času, je v preteklem tednu po le nekaj več kot dveh letih napovedala novo dokapitalizacijo v višini 500 milijonov dolarjev. Družba je namreč v drugem četrtletju zabeležila večjo izgubo od pričakovane, za nove investicije pa ob kopnenju denarja v bilanci potrebuje sveže finančne vire. Tesla je sicer kljub skoraj 30-krat manjši prodaji od BMW-ja na borzi vredna več kot polovico slednjega. Zaradi velike priljubljenosti med vlagatelji in dejstva, da bo v dokapitalizaciji z znatnim, 20 milijonskim, zneskom sodeloval tudi največji lastnik in hkrati predsednik uprave, Elon Musk, bo družba sredstva najverjetneje zbrala brez večjih težav.