30. 09. 2024

Poleg nedavnega močnega znižanja obrestnih mer ameriške centralne banke FED, so v preteklem tednu rast večine delniških tečajev močno pospešili še obsežni ukrepi za spodbujanje, sicer pešajoče, gospodarske aktivnosti na Kitajskem.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (20.9.2024 – 27.9.2024)	Donosnost letos* (31.12.2023 – 27.9.2024)
Svet - MSCI World	+1,63%	+18,45%
ZDA - S&P 500	+0,83%	+20,59%
Evropa - DJ STOXX 600	+2,73%	+13,48%
Japonska - Topix	+5,83%	+16,04%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+6,43%	+16,68%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

Optimizem, kot posledico kitajskih ukrepov, je bilo čutiti tudi na ameriških borzah. Tako sta oba glavna ameriška borzna indeksa, Dow Jones in S&P 500, v preteklem tednu dosegla rekordne vrednosti. Pričakovan odboj povpraševanja na kitajskem trgu je spodbudil predvsem rast delnic iz panog kemičnih izdelkov in osnovnih materialov. Nadpovprečno donosnost pa so tudi tokrat dosegle cene delnic tehnoloških podjetij. V tem segmentu je z rastjo ponovno izstopala Nvidia, ki pa je petkovo trgovanje sicer zaključila malenkost negativno, saj se je ponovno pojavil strah glede zamud pri njihovih čipih nove generacije – Blackwell. Med tehnološkimi delnicami je potrebno omeniti še dva proizvajalca čipov in sicer Micron Technology in Intel. Cena delnice prvega je v četrtek, po objavi odličnih rezultatov in izboljšanjih pričakovanj, poskočila kar za 15%, Intelove pa so po daljšem obdobju padanja pridobile nekaj vrednosti predvsem na podlagi govoric o možnem prevzemu s strani še enega proizvajalca čipov, in sicer Qualcomma.

Makroekonomski podatki so bili v ZDA mešani, saj je bila objavljena novica, da je indeks, ki meri zaupanje potrošnikov, v avgustu še nekoliko upadel in se zdaj približuje najnižji točki v zadnjih dveh letih. Prav tako je na 81,8 upadel indeks percepcije pogojev na trgu dela, s čimer se je približal meji 80, ki je v preteklih ciklih napovedovala recesijo. Po drugi strani pa so pozitivno presenetili podatki o indeksu rasti cen za potrošnike (PCE), ki je zrasel manj od pričakovanj. Gre za indeks, ki ga pri oblikovanju svoje politike upošteva tudi ameriška centralna banka, ki ima tako nekoliko več prostora za morebitno nadaljnje zniževanje obrestnih mer. Pozitivna novica za zniževanje inflacije tudi v prihodnje je padec cen nafte, ki je v tem tednu sledil objavi Savdske Arabije, da je opustila ciljno ceno 100 USD za sod nafte in se bo namesto tega osredotočila na povečevanje tržnega deleža. Umirjanja pa ni kazala cena zlata, ki je v preteklem tednu spet dosegla rekordne vrednosti.

Najbolj pa so delniški trgi porasli na Kitajskem, kot posledica obsežnih monetarnih (znižanje obrestnih mer in obveznih rezerv bank) ter najavljenih fiskalnih ukrepov. Tako je npr. indeks CSI 300 višji kar za 15,7%. Omenjeni ukrepi, med drugim, vključujejo znižanje koeficienta obveznih rezerv za 50 bazičnih točk, znižanje kratkoročne obrestne mere za repo posle na 1,5% in obrestne mere za srednjeročno posojanje na 2%. Poleg tega se je Kitajska zavezala tudi k dodatnim fiskalnim ukrepom, ki naj bi zagotovili doseganje ciljne (5 odstotne) gospodarske rasti. Kot kaže, trgi verjamejo v vsaj kratkoročen pozitiven vpliv sprejetih ukrepov na izboljšanje relativno slabe gospodarske situacije na Kitajskem. Njihova dolgoročna učinkovitost pa ostaja neznanka.

Tudi v Evropi so imeli vsi pomembnejši delniški indeksi pozitiven teden (DAX in STOXX 600 sta teden končala na rekordnih vrednostih). Vzrok za rast je podoben kot v ostalih svetovnih regijah, saj so se najbolj podražile ravno delnice podjetij, ki več izvažajo na Kitajsko. Pri podražitvah so izstopale delnice proizvajalcev luksuznih izdelkov, zaenkrat pa se je ustavilo tudi padanje cen delnic avtomobilskih proizvajalcev. 12 odstotkov so pridobile tudi delnice nemškega proizvajalca čipov Infineon. Manj optimistični kot tržni pa so bili makroekonomski podatki. Proizvodna aktivnost v evroobmočju (merjena s PMI indeksi) se je namreč septembra, v primerjavi z avgustom, nepričakovano znižala, najbolj zaradi Nemčije, kjer je vrednost indeksa padla iz 42,3 na 40. Med večjimi evropskimi državami pa je imelo boljše podatke Združeno Kraljestvo, kjer so zabeležili rast tako v storitvenem, kot tudi v proizvodnem sektorju, a potrebno je opozoriti, da se kaže trend umirjanja. Glede na podatke objavljene v preteklem tednu, se je inflacija v Evropi zniževala hitreje od pričakovanj, kar dodatno odpira pot prihodnjim zniževanjem obrestnih mer. Po tem ukrepu sta v preteklem tednu že posegli švicarska in švedska centralna banka - obe sta obrestne mere znižali za 25 bazičnih točk. Obe centralni banki sta tudi nakazali verjetnost dodatnih zniževanj do konca leta.