02. 08. 2021

V začetku tedna so novice s Kitajske pretresle predvsem trge v razvoju. V drugi polovici tedna so se borzni tečaji nekoliko umirili, vendar so teden vseeno zaključili globoko v rdečem. Ameriški in evropski indeksi so teden končali z manjšim minusom, razpoloženje pa so nekoliko pokvarile predvsem slabše napovedi tehnoloških gigantov.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (23.7.2021- 30.7.2021)	Donosnost letos* (31.12.2020-30.7.2021)
Svet - MSCI World*	-0,85%	+18,94%
ZDA - S&P 500*	-1,12%	+21,63%
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,06%	+18,00%
Japonska - Topix*	-0,25%	+3,81%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-3,23%	+3,50%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Uvod v pretekli teden je bil skorajda kopija dogajanja zadnjih dveh mesecev. Ameriški in evropski borzni indeksi so ostali na visokih nivojih, nekateri so dosegli celo nove rekorde, zahtevana donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice je nadaljevala svoj padajoči trend. Na drugi strani stopnja gospodarske rasti in inflacije ostajata ključni vprašanji za vlagatelje, med katerimi trenutno raste tudi skrb, da bi lahko širjenje delta variacije Covid-19 opočasnilo globalno okrevanje. 

Vlagatelje je v preteklem tednu močno presenetil kitajski regulator z napovedjo širokega nabora reform za podjetja, ki izvajajo zasebna izobraževanja. Regulator je opozoril predvsem na to, da želi zmanjšati obseg dela za študente preko prepovedi tutorstev med vikendi in prazniki ter s prepovedjo ponujanja spletnih ali akademskih tečajev za otroke, mlajše od 6 let. Reforme verjetno izvirajo predvsem iz dejstva, da so bili v zadnjih letih vedno večji pritiski na otroke, da bi morali prej začeti z izobraževanjem, kot tudi z vidika visokih rasti cen privatnih tečajev. Posledično so bili starši primorani nameniti vse večji delež prihodka za izobraževanje otrok, po nekaterih podatkih tudi preko 20 %. Regulator je tako ocenil, da je sektor »ugrabil kapital« in podjetjem prepovedal zbiranje sredstev ter kotacijo na borzi. Opozorili so tudi, da bodo morale omenjene družbe postati neprofitne organizacije. Novica je močno prestrašila vlagatelje in posledično so nekatera podjetja, ki jih je nova regulacija najbolj prizadela, doživela več kot 50 % padec delniških tečajev. Padajoči delniški tečaji so se hitro prelili tudi na kitajski tehnološki sektor; giganta Tencent in Alibaba sta bila med večjimi investitorji v izobraževalni sektor. 

Za dodaten preplah in padec delnic kitajskih podjetij so poskrbele tudi špekulacije, da bi se lahko regulatorni pritiski prelili na druge sektorje, predvsem tehnološke. V začetku tedna je regulator med drugim zaradi zavajanja potrošnika, s sicer zgolj simbolično finančno kaznijo, kaznoval vodilno tehnološko podjetje Tencent. Njihovi podružnici Tencent Music pa je protimonopolni regulator odredil, da mora prekiniti svoje ekskluzivne licenčne pogodbe o avtorskih pravicah, ki so jih pridobili preko nakupa podjetja China Music leta 2016. ETF na kitajski tehnološki indeks je posledično do sredine tedna upadel za 15 %, skupno pa naj bi kitajska tehnološka in izobraževalna podjetja od februarskih vrhov, ki so jih dosegla na borzi, izgubila že preko 1.000 milijard tržne kapitalizacije. 

Borzne trge so nekoliko pomirili ameriški tehnološki kolegi z objavo svojih četrtletnih rezultatov. Rezultati so večinoma presegli pričakovanja, nekoliko razočaranja s strani vlagateljev pa je bilo moč zaznati pri obetih za prihajajoča četrtletja. Najbolj je presenetilo matično podjetje Googla, Alphabet, ki je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležilo skoraj 200 % rast dobička in 60 % rast prihodkov. 

Konec tedna je skupina senatorjev skupaj z Belo Hišo dosegla okviren dogovor o infrastrukturnem paketu, vrednem okoli 550 milijard dolarjev, kar je pozitivno vplivalo na tečaje gradbeniških podjetij. V petek je za negativno razpoloženje poskrbel Amazon s 7,5% padcem tečaja, ki je bil predvsem posledica slabše prodaje od pričakovanj v drugem četrtletju, kakor tudi slabših napovedi prodaje za naslednje četrtletje