01. 09. 2007

Je 10-odstotni padec vrednosti vaše naložbe razlog za radikalne spremembe v vaši naložbeni strategiji?

Naložbeno strategijo sploh imate? Poznate in razumete naložbeno tveganje ali pa se o naložbah odločate predvsem na osnovi pričakovane ali, še slabše, pretekle donosnosti delnic? Prevzemate toliko naložbenega tveganja, kot si ga lahko privoščite in ste ga pripravljeni prevzeti? Investirate dobro razpršeno pretežno na razvite kapitalske trge in delnice (oz. delniške sklade) v zadostni meri kombinirate s kakovostnimi obveznicami ali pa z velikimi pričakovanji posegate predvsem po "vročih" specifičnih delniških naložbah v Rusijo, Južno Ameriko ali na Balkan? Ste kdaj skušali oceniti, kolikšno izgubo vrednosti svojih prihrankov:

  • A) si lahko privoščite glede na svoje finančne razmere in finančne cilje;
  • B) ste sposobni prenesti glede na svoj osebnostni profil (odnos do tveganja)?

Če ste na ta vprašanja ustrezno odgovori li, še preden ste se odločili za naložbo svojih prihrankov, potem verjetno niste v skupini tistih investitorjev, ki jih je ob nedavnih dogodkih na svetovnih kapitalskih trgih zgrabila panika. Desetodstotni (pogosto pa tudi večji) zdrs tečajev na razvitih kapitalskih trgih se znotraj posameznega leta zgodi praktično vsako leto in nanj ste pripravljeni. Malo vam je nelagodno, a spite mirno, saj ste posteljo dobro postlali z nižje tveganimi naložbami, visoko tvegane pa uporabljate izključno za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev.

V primeru, da na ta vprašanja pred naložbo niste odgovorili, ste napako storili že v samem izhodišču. Z zaletom ste se podali na področje, ki ga ne poznate toliko, kot bi ga morali. Ste verjeli, da vas lahko dober upravljavec obvaruje izgube? O tej škodljivi iluziji smo pisali že v eni prejšnjih številk, zadnji dogodki pa so le potrditev, da gre za iluzijo. V prvi polovici avgusta so vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov praktično vseh upravljavcev, ki so nalagali na svetovne kapitalske trge, padale kot kamen. Razlike v padcih niso bile kaj dosti posledica razlik v sposobnosti upravljavcev, temveč predvsem razlik v naložbenih politikah vzajemnih skladov. Na sposobnost upravljavca se lahko računa le na dolg rok, na kratek rok nikakor.

Velika večina slovenskih investitorjev večjih izkušenj z večjimi negativnimi šoki na kapitalskih trgih še nima. V zadnjih letih, ko je varčevanje v vzajemnih skladih šele močneje zaživelo, je bilo naložbeno okolje naravnost idealno, saj so tečaji delnic nadpovprečno rasli praktično povsod.Žal veliko investitorjev naložbeno tveganje vidi šele, ko tečaji padajo. Upravljavci vrste tako imenovanih hedge skladov so njihovo visoko donosnost v preteklosti dolgo časa prikazovali kot nadpovprečno uspešnost upravljanja. Nedavne težave pomembnega dela teh skladov so presenetile samo naivne opazovalce. Osnovna zakonitost finančnih naložb, ki je bila v praksi že ničkolikokrat potrjena, je, da je cena, ki se jo plača za nadpovprečno (pričakovano) donosnost, nadpovprečno visoko naložbeno tveganje. Visoka donosnost je torej predvsem dokaz visokega naložbenega tveganja, bistveno manj pa uspešnosti upravljavca. Ko se borzni trendi obrnejo, najbolj donosno hitro postane najbolj negativno donosno. Upam, da se tega zavedajo tudi investitorji na balkanske trge vključno s slovenskim. Ti trgi so sicer ločeni od svetovnih dogodkov, saj gre za obrobne trge. Zakaj in kdaj bo na teh trgih počilo, ne more vedeti nihče, ocenimo pa lahko, da so bili nedavni dogodki na svetovnih kapitalskih trgih v primerjavi s tem, kar bodo nekega dne investitorji doživeli na teh trgih, le piš hladnega vetriča.

Jim Cramer, legendarni investitor in eden izmed pionirjev industrije hedge skladov, je nekoč izjavil: "Izgubil sem že ogromno denarja na različnih trgih in mislim, da je to nekaj, kar me v mojem poslu dela boljšega, ne slabšega." Investitorji, ki bodo zadnji šok na svetovnih borzah izkoristili za to, da se bodo dodatno poglobili v zanje bistvena vprašanja investiranja, bodo temu šoku nekega dne morda celo hvaležni.

mag. Robert Kleindienst, predsednik uprave, NLB Skladi, d.o.o.

Opozorilo 
Osebe, ki v tej publikaciji podajajo mnenja in komentarje glede dogodkov na kapitalskih trgih (in / ali z njimi povezane osebe), del osebnega premoženja neposredno ali posredno (prek investicijskih skladov) investirajo tudi v vrednostne papirje izdajateljev iz geografskih območij in / ali gospodarskih panog, v zvezi s katerimi podajajo mnenja.

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

mag. Robert Kleindienst

predsednik uprave NLB Skladi, d.o.o.

Vsi članki avtorja