01. 03. 2010

"V Kontrolnem centru smo kot obrambni igralci pri nogometu, sam jih (kot "libero" oz. prosti branilec) usmerjam in posegam na določena področja, na katerih so vrzeli in za katera ocenjujem, da bi jim bilo treba posvetiti več pozornosti," meni Rok Keber, vodja kontrolnega centra NLB Skladi.

Kdaj prvič v dnevu pomislite na tveganje?
Težko rečem, da kdaj sploh ne pomislim na to, tako da nimam nekega urnika, kdaj je čas, da se začnem ukvarjati s tveganji. Ravno v tem je čar ali pa nevarnost. Treba je biti vedno pozoren, imeti odprte oči, širok pogled, da ne pride do situacije, ko bi - po domače povedano - zaradi drevesa spregledali ves gozd. To je zelo nevarno, sploh v panogi, v kateri mrgoli podatkov, parametrov in transakcij.

Finančno tveganje je popolnoma različno od - na primer - tveganja, pri katerem je ogroženo naše življenje, ampak pogosto ne razlikujemo med različnimi tveganji.Kako je tveganje, s katerim se ukvarjate, primerljivo s tveganjem pri vožnji z avtomobilom?
Vsak posameznik se, ko se usede v avto, pripravi na vožnjo (npr. pripne varnostni pas, pogleda v mrtvi kot ...). Podobno je tudi v finančnem svetu. So nekatera področja, na katerih konstantno obstajajo tveganja. Zagotovo je to področje vrednostnih papirjev, transakcij, trgovanja. Avto moramo znati voziti, poznati cestnoprometne predpise, opazovati okolico ... V finančnem svetu ni pretirano drugače.

Prav tako je treba poznati "ustroj" delovanja družbe - kdo, kdaj, komu posreduje informacije in dokumente in kako. Vzporednica med obema področjema je v tem, da je potrebno neko osnovno znanje tako v vsakdanjem življenju kot na področju finančnih trgov. Na področju financ je bistveno tudi učenje. Mogoče pri vožnji avtomobila ni ravno dnevnih novosti, o finančnih trgih pa tega ne moremo trditi. Sposobnost učenja je na tem področju pomembnejša kot v vsakdanjem življenju. Vsak dan se tukaj zgodi nekaj novega in tu je ključna razlika med običajnim razumevanjem tveganja v vsakdanjem življenju in v finančni industriji.

Kaj sta osnovni namen in naloga kontrolnega centra?
Pokrivamo dve osnovni področji. Prvo področje je področje nadzora tveganj vzajemnih skladov, drugo področje pa predstavlja družba za upravljanje. Z enim stavkom: monitoring ali nadzor nad procesi in stvarmi, ki se dogajajo v družbi za upravljanje in pri vzajemnih skladih, ki jih upravlja, vse z namenom, da je delovanje družbe in vzajemnih skladov bolj varno.

Kako določate pomembnost napak, so pomembnejše tiste, ki se zgodijo pogosteje, ali tiste z bolj negativnimi posledicami? 
Mene osebno ne skrbijo toliko napake in negativni dogodki, katerih magnituda je nizka, pa so morda bolj pogosti. Skrbi me predvsem tisti en primer, ki se lahko zgodi na deset let, a katerega magnituda je visoka ali katastrofalna. To je dogodek, ki lahko resno zamaje sleherno institucijo. Ne dogaja se pogosto, če pa se, pa so posledice lahko katastrofalne. Z namenom izogibanja tem dogodkom se podjetja rada zaščitijo, pri čemer je kontrolni center s tega vidika le še dodatna varovalka.

Vaše delo je preventiva. Je mogoče katastrofalne dogodke napovedati vnaprej?
Napovedati težko, da pa se predvsem identificirati dejavnike ali elemente, ki kažejo, da bi do tega lahko prišlo. V zadnjih letih je v "risk managementu" oziroma na področju obvladovanja tveganj prišlo do enormnega razvoja, predvsem pri IT-ju in razvoju aplikacij. Ampak aplikacije so lahko problematične oziroma pomanjkljive. So kot antivirusni program. Antivirusni program nas ščiti pred napadi virusov, ampak le tistih, ki so se pojavili v preteklosti. In tudi orodja "risk managementa" temeljijo na dogodkih, ki so iz preteklosti, nikakor pa ne na nečem, kar se lahko zgodi v prihodnosti. Lahko sicer opozorijo, da so nekateri indikatorji presegli limite, še vedno pa bo na koncu potrebna oseba, ki bo to znala interpretirati. Finančna industrija je temu bolj izpostavljena, še posebej, če pogledamo, kakšnim finančnim inovacijam je bila izpostavljena v zadnjem času - cela kopica novih produktov, ki so hkrati prinesli tudi neke nove oblike tveganj. Ključno je, kakšen pristop ima družba za upravljanje do obvladovanja tveganj. V družbi NLB Skladi je uprava že na začetku postavila koncept močnega kontrolnega centra. Ampak to je samo potrebni pogoj, zadostni pogoj, da je obvladovanje tveganj uspešno, je zavedanje samih zaposlenih, kako je to pomembno, ključna pa sta seveda razumevanje oziroma podpora vodstva. Če tega ni, potem je učinkovitost koncepta kontrolnega centra, torej nadzora, bistveno manjša.

Kontrolo si najlažje predstavljamo kot kakšno detektivsko delo; kako in kaj vse kontrolirate?
Kontrolni center ne stika po osebnih zadevah. Njegovo področje delovanja je precej jasno definirano. Po eni strani gre za kontrolo usklajenosti naložb vzajemnih skladov z omejitvami naložbenih politik. Ko govorimo o vzajemnih skladih, kontroliramo, ali so naložbe usklajene z zakonodajo in akti, ki se nanašajo na vzajemne sklade. Dodatno že v fazi priprave transakcij ali naročil preverjamo njihov vpliv na sestavo naložb vzajemnih skladov. Po drugi strani pa skušamo kar najbolje obvladovati in nadzorovati naložbena, likvidnostna in druga tveganja vzajemnih skladov, vse za to, da naložbe naših vlagateljev ne zaidejo v neko nezaželeno smer. Se pravi, da se neki vrsti tveganj ne izpostavljamo bolj, kot bi si sami želeli, oziroma bolj, kot je "smiselno", ni pa namen popolna odprava vseh tveganj. Potem pa so seveda tu še področja nadzora nad izpolnjevanjem standardov analiz, sodelujemo pa tudi pri izvedbi samih analiz. Nadzor opravljamo tudi na področju družbe za upravljanje, in sicer gre za nadzor nad vsemi procesi, ki se v družbi izvajajo. Predlagamo pa tudi, kako procese nadgraditi in kje so še morebitne vrzeli.

To se lahko sliši celo precej dolgočasno. Ali je po vašem mnenju vaše delo dinamično in zanimivo?
Zagotovo zanimivo. Zakaj? Ogromno se je treba učiti. V preteklosti smo se ogromno naučili in precej nadgradili procese. Srečevali smo se z novimi oblikami tveganj, ki so terjali nadgradnje procesov. Dinamiko pa v delo vnaša stalna pripravljenost na nepredvidljive dogodke, saj nikoli ne veš, kaj te še čaka. Treba je biti popolnoma skoncentriran in predvsem razumeti posel kot celoto ter razmišljati o stvareh, ki jih v nekem trenutku še ne vidimo oziroma ne opazimo. So primeri, ki zahtevajo dodatne poglobljene analize, in to prinaša v delo dodatno pestrost.

Kdo pa kontrolira vas?
Kontrolni center pri kontroli ni nobena izjema, je namreč neposredno podrejen upravi družbe in za nas veljajo enaka pravila kot za ostale zaposlene. Tudi mi smo, torej, dolžni delovati v skladu s predpisi in internimi procesi. Tudi naše delovanje je predmet nadzora notranjih revizijskih pregledov. V tem okviru nismo prav nič priviligirani ali izvzeti, ampak smo kot druge organizacijske enote ravno tako nadzirani, kar je po mojem mnenju tudi prav - predvsem zato, da pogleda zadeve tudi kdo tretji, nevtralen, ki veliko lažje vidi kakšno stvar, ki jo lahko kdo, ki se s tem aktivno ukvarja, tudi spregleda.

Kdo v družbi lahko vpliva na vas? Ste neposredno podrejeni upravi. Ali lahko uprava vpliva na vaše mnenje? 
Uprava kot nadrejeni subjekt lahko vpliva na mnenje, čeprav je praksa v družbi NLB Skladi tukaj popolnoma drugačna. Bolj gre za nasprotno povezavo: kontrolni center obvešča upravo o potencialnih tveganjih in svetuje ter predlaga ukrepe, uprava pa jih potem po lastni presoji sprejme. Če pa ciljate na kakšne negativne vplive, pa je potrebno upoštevati dejstvo, da je družba za upravljanje družba z omejeno odgovornostjo, člani uprave pa po zakonodaji za aktivnosti odškodninsko odgovarjajo. Varno poslovanje družbe, h kateremu prispeva svoj del kontrolni center, je torej v interesu uprave, z morebitnimi negativnimi vplivi bi si po domače povedano uprava delala medvedjo uslugo. Ne smemo pa seveda pozabiti, da poslovanje družbe nadzira tudi nadzorni svet

Ali zagotavljate tudi sledljivost teh napak, da lahko vedno preverite tudi aktivnosti v preteklosti?
V družbi NLB Skladi je eden izmed ciljev, ki ga želimo doseči pri vsakem dogodku, da se iz tega nekaj naučimo. Če pride do napak, želimo določiti, kateri so tisti dejavniki, ki so pripeljali do tega. Še tako dober sistem ne more zajeti vseh prihodnjih situacij in zaradi tega je toliko pomembneje, da se na podlagi takih dogodkov trudimo nekaj naučiti in nadgraditi sedanje procese. V ta namen skrbno vodimo tudi seznam aktivnosti in ugotovitev v preteklosti, od zaposlenih pa se pričakuje, da seznam redno preverjajo.

Kaj pa, če pride do napak: kaj lahko storite in kako ukrepate?
Ključni interes je, da vlagatelji ne smejo biti oškodovani. Če bi prišlo do škode zaradi napake na naši strani, smo seveda dolžni vzpostaviti tako stanje, da vlagatelj zaradi naše aktivnosti ni v slabšem položaju. Vlagatelj pri morebitni naši napaki ni nič kriv in zato tudi ne sme biti v nobenem pogledu oškodovan.

Kako razumete pojem natančnosti?
Na splošno kot izvedbo del brez večjih napak, pri delu kontrolnega centra pa kot uspešno ugotavljanje teh napak, če so se zgodile. To je najsplošnejša definicija: da so stvari takšne, kot so bile načrtovane, in da se od tega ne razlikujejo.

Kako se natančnost izraža v vašem življenju?
Z majhnim številom napak in urejenostjo. Konec delovnega dne so stvari pospravljene, tako da naslednji dan vem, kje so.

Kaj pa doma? So vse stvari pospravljene?
Skoraj nikoli, so pa tam, kjer morajo biti. Nisem popolnoma redoljuben, natančno pa vem, kje so stvari. Zelo me moti, če kdo vzame kakšno stvar in me o tem ne obvesti, ker potem te stvari ne najdem, ko jo potrebujem. Bolj kot popolna redoljubnost mi je pomembna preglednost. Kaj naredite najprej, ko pridete v pisarno? Preverim večino novic zadnjega dneva in aktualne novice. To je predpriprava na delovni dan. Sledi jutranja kava ter pregled seznama nalog, programa dela oziroma aktivnosti in čez dan sama izvedba. Konec delovnega dne pa vedno še enkrat preverim seznam aktivnosti: kaj me čaka naslednje dni, kakšni so roki, kdaj se iztečejo ... Na delo se rad dobro pripravim. Priprava dela predstavlja že pomemben del končnega rezultata.

Ali s sodelavci, katerih delo nadzorujete, greste kdaj na kavo, pijačo oziroma ali sploh lahko greste?
Formalnih prepovedi ni in to se tudi dogaja. Družimo se tudi zunaj službenih obveznosti. V tem ne vidim nobenega problema, razen če bi to preseglo neke okvire. S pijačo, kavo, športnim druženjem pa ni nič narobe.

Koliko moraš biti star, da lahko nekoga nadziraš?
Bolj kot starostne omejitve so ključne raznolike izkušnje. Vsaj zase lahko trdim, da se mi je uspelo preizkusiti na več področjih v družbi (področje analiz, področje podpore poslovanja), tako da sem se spopadel z različnimi področji. Zelo dobro sem se seznanil z delovanjem celotne družbe, kar je odlična podlaga za delo v kontrolnem centru.

Finančni sektor je sektor mladih, zakaj je po vašem mnenju tako?
Gre za dinamično panogo z ogromno količino informacij ter z velikim obsegom komunikacije, in če želiš opraviti vse operativne naloge, je potrebna visoka produktivnost, tako da so napori večji. Prav v tej visoki dinamiki bi rekel, da se skriva ključni razlog, zakaj je to sektor mlajših ljudi, v primeru Slovenije pa ne smemo zanemariti tudi dejstva, da ima slovenski kapitalski trg relativno kratko zgodovino.

Vam to delo ustreza?Mislim, da mi kar ustreza. Sem zelo natančen, včasih še preveč, ampak za to delo je to prednost; nisem izrazit "risk taker", ne vidim vedno le pozitivne strani, zanima me tudi, kaj je na drugi strani. Zato še nisem pesimist, ki se skriva v kotu, v zasebnem življenju imam zelo rad različne aktivnosti, toda vedno ohranim tisti tako imenovani kanček razuma ali pa zavedanja, da je treba pri stvareh biti previden. Kdo bi rekel, da se ne znam do konca sprostiti, ampak jaz temu ne bi rekel tako; mislim, da sproščanje ni povezano s tem, gre samo za to, kako gledaš na stvari.