01. 06. 2007

Zakaj delnice prinašajo višjo pričakovano donosnost kot bančni depoziti? Enostavno zato, ker so bolj tvegane. Cene delnic morajo biti na trgu na takšnih ravneh, da dobro poučenim in racionalnim investitorjem dajejo realno možnost, da bodo naložbe v delnice bolj donosne od nizko tveganih naložb, kot so bančni depoziti.

Če namreč pričakovana donosnost delnic ne bi bila višja od donosnosti bančnih depozitov, bi vsaka racionalna oseba raje nalagala v manj tvegan bančni depozit. In če bi bilo naložbeno tveganje delnic enako nizko kot pri depozitu, bi vsaka racionalna oseba nalagala v delnice, banke pa bi že zdavnaj propadle. Seveda so tudi obdobja, ko so delnice na borzi precenjene ali podcenjene, vendar pa je to izključno zaradi zmotnih prepričanj vlagateljev v danem trenutku (na primer prekomernega optimizma po visoki rasti tečajev v preteklosti).

Depozit ali naložba v delnice?

Bančni depoziti in delnice pravzaprav nista konkurenčna produkta, temveč produkta, ki se odlično dopolnjujeta. Naložbe v delnice niso namenjene doseganju osnovne finančne varnosti in kratkoročnih finančnih ciljev - temu so namenjeni bančni depoziti. Po drugi strani pa so delnice oziroma delniški vzajemni skladi za večino prebivalstva ustreznejši produkt za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev, kot je pokojninsko varčevanje ali varčevanje za prihodnje potrebe otrok, razen za manjši del prebivalstva, ki ne prenese niti zmernega naložbenega tveganja. Najboljše zdravilo za strah pred naložbenim tveganjem je, da ga dobro spoznamo in realistično ocenimo.

Od kod pa donosnost delnic?

Delnice na dolgi rok prinašajo pozitivno pričakovano donosnost predvsem iz naslova rasti gospodarstev in čistih dobičkov (natančneje prostih denarnih tokov navadnim delničarjem) na delnico. Drugi vir donosnosti delnic so dividende, ki so del dobičkov, ki jih podjetja namenijo delničarjem (vsebinsko podoben je odkup lastnih delnic podjetja, ki povečuje koristi na preostale delnice). Če bodo gospodarstva rasla, bodo na dolgi rok rasli tudi dobički za delničarje, ti pa bodo zato za delnice pripravljeni plačati višjo ceno. Seveda na tečaje delnic na kratki rok vpliva še vrsta drugih dejavnikov (predvsem psihološki, saj investitorji radi pretiravajo tako v optimizmu kot v pesimizmu), ki pa na dolgi rok izgubijo pomen.

Precej višja tveganost "hitro rastočih trgov" je jasna tudi v časih rasti
 

Kaj pa je pravzaprav naložbeno tveganje?

Naložbeno tveganje je možnost, da bo dejanska donosnost v času investiranja drugačna od pričakovane. Lahko je nižja, lahko pa je tudi višja od pričakovane. Vlagatelje seveda skrbi predvsem, da bo nižja ali celo negativna, vendar pa je prav, da poudarimo tudi pozitivno plat naložbenega tveganja. Večja kot je možnost in magnituda potencialnih izgub, višja je tudi možnost izrazito visokih donosov v obdobju varčevanja. Kadar govorimo o prihodnjih donosnostih delnic, lahko govorimo le o pričakovanih donosnostih. Naložba v delnice je namreč naložba v prihodnost, donosnost delnic pa je odvisna tudi od dejavnikov, ki jih danes še ne poznamo. Kdo pa zanesljivo ve, po kakšni stopnji bodo naslednjih deset let rasli dobički evropskih podjetij? Bomo priča zaostrovanju geopolitičnih konfliktov ali umiritvi strasti? Seveda pa lahko te dejavnike ocenimo z večjo ali manjšo stopnjo verjetnosti. Možnost večjih napak pri napovedovanju na razvitih delniških trgih, kot je ameriški, je manjša kot na manj razvitih trgih, kot je na primer kitajski.

Je bolj tvegana naložba v delniški vzajemni sklad ali neposredno v delnice?

V osnovi je tveganje povsem enako. Če namreč vzajemni sklad nalaga v delnice 50 različnih družb, ki bi jih v enakem razmerju prek borznega posrednika neposredno kupili tudi sami, je naložbeno tveganje enako. Vendar pa lahko vzajemni sklad za veliko večino vlagateljev to stori s precej nižjimi stroški in tudi časovno učinkovito (investitor lahko čas nameni drugim opravkom, z davčno napovedjo ima precej manj dela, ...). To in pa možnost strokovnega upravljanja premoženja sta tudi ključna razloga za razcvet vzajemnih skladov v svetu v z.adnjih desetletjih.

Avtor: Uredništvo NLB Skladi, d.o.o.