01. 11. 2008

Z uvedbo krovnih skladov bo investiranje v vrednostne papirje prek vzajemnih skladov v primerjavi z neposrednimi naložbami v vrednostne papirje z davčnega vidika še ugodnejše, kot je bilo do sedaj.

Ugodnejša obdavčitev

Poenostavljeno in hitrejše oblikovanje novih podskladov ter nekatere poenostavitve poslovanja so prednosti krovnih skladov, ki bodo pomembne predvsem za dolgoročni razvoj dejavnosti vzajemnih skladov. Za fizične osebe pa ključno prednost predstavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti. Vlagatelj ob prenašanju sredstev med podskladi istega krovnega sklada družbe ne bo obdavčen, četudi bo pri prenosu ustvaril kapitalski dobiček (možno pa je, da bodo obdavčeni stroški, povezani s prenosi). Davčna obveznost za kapitalski dobiček bo nastopila šele v trenutku prodaje investicijskih kuponov (ob izplačilu na osebni račun) ali v trenutku prenosa sredstev v podsklad drugega krovnega sklada.

Omenjena davčna ugodnost, ki je bodo deležne fizične osebe, predstavlja pomembno prednost v primerjavi z neposrednim investiranjem v vrednostne papirje. Kot je razvidno s slike 1, bo namreč vlagatelj, ki neposredno nalaga sredstva v vrednostne papirje, v primeru dveh preoblikovanj sestave premoženja (npr. od bolj tvegane do manj tvegane) dvakrat izpostavljen plačilu davka na dobiček iz kapitala, dodatno pa bodo lahko predmet obdavčitve tudi obresti iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev.

Z davčnega vidika bo bistveno ugodneje obravnavan vlagatelj, ki bo enako prestrukturiranje naložb izvajal posredno, prek ustreznih podskladov istega krovnega sklada, saj bo izpostavljen plačilu davka na dobiček iz kapitala le enkrat, in sicer ob izplačilu sredstev na osebni račun. Ob tem ne gre zanemariti tudi dejstva, da se na ta način v skladu z veljavno davčno zakonodajo lahko zmanjša tudi stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov. Vlagatelj, ki bi na primer posamezne naložbe zamenjal vsaki dve leti (in bi to v dvanajstih letih varčevanja storil šestkrat), bi bil vsakič obdavčen po 20-odstotni davčni stopnji. Na drugi strani bi bil vlagatelj, ki bi naložbe z enako frekvenco menjal v okviru krovnega sklada, po dvanajstih letih obdavčen po 10-odstotni davčni stopnji (če se seveda zakonodaja vmes ne bo spremenila).

Možne pasti

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti lahko vlagatelje spodbudi k čezmernim menjavam naložb in špekulativnim prehodom med različnimi podskladi. Empirične raziskave v svetu kažejo, da vlagatelji, ki sestavo naložb spreminjajo pogosto, na dolgi rok v povprečju dosegajo precej slabše rezultate od tistih, ki sestavo svojih naložb spreminjajo preudarno. Vlagatelj naj zato na dodatne davčne ugodnosti gleda predvsem kot na ugodnosti, ki mu bodo omogočile cenejše prilagajanje strateške razporeditve premoženja v času zaradi sprememb v njegovem finančnem profilu ali zaradi približevanja ciljni ročnosti varčevanja (v slednjem primeru naj bi vlagatelj zniževal delež bolj tveganih naložb in povečeval delež manj tveganih).

Kaj sta krovni sklad in podsklad?

Krovni sklad je sestavljen iz najmanj dveh podskladov. Bistvenih vsebinskih razlik med podskladom in samostojnim vzajemnim skladom, ki ni krovni sklad, ni. Sredstva in obveznosti ter naložbene politike različnih podskladov v okviru krovnega sklada morajo biti enako strogo ločeni kot v primeru vzajemnih skladov.

Rok Keber, vodja kontrolnega centra, NLB skladi, d.o.o.

Več informacij o krovnem skladu NLB Skladov ter podskladih lahko preberete pod rubriko Novice na portalu  www.nlbskladi.si