25. 08. 2014
Pretekli teden je na kapitalskih trgih minil v pozitivnem vzdušju. Za to so zaslužne predvsem dobre makroekonomske objave v ZDA, ki kažejo na pospešeno okrevanje največjega svetovnega gospodarstva, za dodatni optimizem na borzah pa je konec tedna poskrbel predsednik Evropske centralne banke (ECB), Mario Draghi, ki je jasno nakazal na uvedbo t.i. kvantitativnega sproščanja.
Regija | V zadnjem tednu (15.8.2014-22.8.2014) | Letos (31.12.2013- 22.8.2014)* |
---|---|---|
Svet - MSCI World | +2,38% | +8,84% |
ZDA - S&P 500 | +2,83% | +12,04% |
Evropa - DJ STOXX 600 | +2,13% | +2,59% |
Japonska - Topix | +0,69% | +4,04% |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets | +1,91% | +12,50% |
* Donosnost cenovnega indeksa v EUR;
Čez vikend je potekalo klasično zasedanje centralnih bankirjev v ameriškem Jackson Hole, kjer pa je bil nekoliko presenetljivo najbolj v ospredju predsednik ECB, Mario Draghi. Ta je namreč namignil, da namerava ECB uvesti nove spodbude gospodarstvu, kar je takoj povzročilo špekulacije, da bo ECB začela z odkupom obveznic. Napoved novih ukrepov je posledica rekordno nizke inflacije v evroobmočju, poleg tega pa tudi ostali makroekonomski podatki držav evroobmočja niso najbolj spodbudni. Še posebej skrbi visoka stopnja brezposelnosti, ki je z 11,5 % dvakrat višja kot na primer v ZDA. Zaskrbljujoči so tudi prvi podatki o potrošniškem zaupanju, ki naj bi v avgustu znova upadlo, in pa vnovičen upad obsega industrijske proizvodnje. ECB bi z uvedbo kvantitativnega sproščanja sicer le nadaljevala svojo politiko povečevanja likvidnosti in spodbud gospodarstvu, saj je nedavno znižala obrestno mero na 0,15 %, hkrati pa bi postala prva večja centralna banka, ki je uvedla negativno obrestno mero za depozite deponirane pri njej.
Mario Draghi pa ni bil edini, ki je vlagatelje navdal z optimizmom. Čez lužo so se kar vrstile pozitivne makroekonomske objave, ki so utrdile prepričanje, da je ameriško gospodarstva na dobri poti okrevanja. Najbolj spodbudni so bili signali s trga dela, saj je število novih prosilcev za pomoč v primeru brezposelnosti ponovno padlo pod 300.000, kar je že primerljivo z obdobjem pred recesijo. Glede na to, da zadnja kriza izvira z nepremičninskega trga, sta podatka o povečanju števila novih gradenj in večji prodaji obstoječih nepremičnin še dodatno razveselila vlagatelje, saj ti kazalniki jasno nakazujejo na okrevanje trga nepremičnin. Nad pričakovanji pa je bil tudi indeks PMI, ki meri proizvodno dejavnost v ZDA, povečal pa se je tudi obseg industrijske proizvodnje. In kot da to še ne bi bilo dovolj, je pričakovanja krepko presegel še t.i. vodilni indeks, ki velja za dober indikator stanja ameriškega gospodarstva. Navkljub dobrim obetom je guvernerka Ameriške centralne banke (Fed), Janet Yellen, na zadnjem zasedanju dejala, da je okrevanje trga dela še vedno na trhlih temeljih. To pa je nekoliko okrepilo upe vlagateljev, da Fed ne bo prehitro upočasnil trenutnih denarnih spodbud gospodarstvu. Fed je namreč že začel s postopnim zmanjševanjem monetarnih spodbud, vlagatelji in analitiki pa že špekulirajo, ali bo to zmanjševanje še naprej počasno ali pa bo Fed svojo monetarno politiko hitreje zaostril.
V preteklem tednu pa niso bili spodbudni zgolj makroekonomski podatki, k pozitivnemu vzdušju so prispevali tudi poslovni rezultati ameriških družb. Tako je na primer drugi največji proizvajalec računalniške opreme, Hewlett Packard (HP), v drugem četrtletju zabeležil prvo letno rast prihodkov v zadnjih treh letih, in sicer predvsem na račun večje prodaje računalnikov, torej segmenta, ki velja za razmeroma neperspektivnega in od katerega bi rad HP zmanjšal odvisnost. Dobiček se je sicer znižal za slabih 30 odstotkov, a je to predvsem posledica visokih stroškov prestrukturiranja. Družba se že več kot dve leti skuša prestrukturirati in svoje poslovanje preusmeriti iz dejavnosti izdelovanja računalniške opreme v dejavnost celovite programske in strojne rešitve za shranjevanje in obdelavo podatkov. Poskočila je tudi cena delnice ameriške družbe Apple, saj vlagatelji pričakujejo veliko povpraševanje po novem pametnem telefonu iPhone 6. Po izdaji telefona iPhone 5 so se pojavile bojazni, da se zaradi povečevanja konkurence in pomanjkanja inovativnosti zanimanje za Applove proizvode zmanjšuje. Sčasoma se je povpraševanje postopno povečalo, trenutna evforija potencialnih uporabnikov novega telefona pa je tečaj delnice povzdignila na rekordno raven.
Kategorije
Avtor članka
Rok Brezigar
Višji upravitelj premoženja