31. 05. 2013

... veliki otroci, velike želje. Otroci nam prinašajo veselje,radost in ljubezen, a po drugi strani tudi stroške. Zaradi tega je pomembno, da za finančno varnost svojega naraščaja začnemo skrbeti pravočasno in skrbno.

V otrokovem odraščanju pridejo trenutki, ko želimo starši, babice, dedki in prijatelji, skratka vsi narediti nekaj dobrega za našega otroka. Tako skupaj praznujemo rojstne dneve, pričakamo tri decembrske gospode in še vedno se najde kakšna priložnost za obdarovanje. Ob tem nas prej omenjena druščina vedno sprašuje, kaj rabi naš otrok. Po navadi malo v zadregi povemo, da ima vse in ne rabi ničesar, potem pa spet dobi novo plišasto ali plastično igračo, še eno v morju lovilcev prahu in porabnikov običajno že tako omejenega prostora. Ali ne bi bilo bolje, če bi zainteresirani obdarovalci prispevali k lepši prihodnosti otroka in njegovemu udobnemu prehodu v samostojnost? Pomislite, koliko prostora in živcev bi prihranili, če bi babica in dedek po partnerjevi strani namesto otroških činel na račun izbranega podsklada nakazala 40 evrov! Včasih je tistim, ki sprašujejo, kaj naj kupijo otroku, najbolje brez sramu povedati, da smo otroku odprli varčevalni načrt, s katerim varčujemo za njegovo lepšo prihodnost. S tem darilom bomo največ veselja otroku naredili takrat, ko bo denar resnično potreboval.

Otroški varčevalni načrt: kako deluje?
Z vplačilom v izbrani podsklad prejme vaš otrok vsakič določeno število enot premoženja. Enote premoženja so v lasti otroka in ob polnoletnosti lahko z njimi povsem samostojno razpolaga. Ta lastnost prej omenjenim obdarovalcem zagotavlja, da bodo sredstva dejansko porabljena v korist otroka. Priporočamo vam, da na začetku varčevanja za svojega otroka izberete delniške podsklade z višjo pričakovano donosnostjo, sredstva pa s približevanjem naložbenemu cilju, kot so na primer plačilo dela šolnine na priznani tuji univerzi, plačilo vozniškega izpita (1.000 evrov), nakup prvega avtomobila (10.000 evrov) ali pa mesečna izplačila štipendije na otrokov račun, postopno preusmerjate v manj tvegane uravnotežene in obvezniške podsklade. Prenose med podskladi krovnega sklada NLB Skladi lahko izvajate še posebno ugodno, saj so prvi prenosi sredstev v koledarskem letu, ki so v podskladu naložena vsaj eno leto, oproščeni vseh stroškov, prenosi pa so tudi davčno zelo ugodni.

Koliko nas vplačevanje stane?
Nič. V družbi NLB Skladi za vplačila v NLB Skladi – Otroški varčevalni načrt ne zaračunavamo vstopnih stroškov. Ugodnost velja do otrokove polnoletnosti, Otroški varčevalni načrt pa lahko sklenete do otrokovega 15. leta.

Koliko lahko privarčujemo?
Z naložbo v krovni sklad NLB Skladi pokažete svojemu otroku začetni korak v svet naložb. Z investiranjem relativno majhnih zneskov mu lahko ponudite varno finančno prihodnost. Tako lahko na primer z začetnim zneskom 500 evrov (polog) in dodajanjem 40 evrov mesečno svojemu otroku po 18 letih ponudite varen vstop v polnoletnost z zneskom 23.000 evrov1. Če ste ta prispevek prebrali, pomeni, da ste začeli razmišljati o finančni prihodnosti svojega otroka. Verjemite, nekoč vam bo hvaležen.

3 nasveti za varčevanje v skladih

1. Varčujte dolgoročno.
Najbolj priporočljivo je, da začnete varčevati čim prej, saj tako že z majhnimi zneski veliko privarčujete, obenem pa se pri dolgoročnem varčevanju močno zmanjša naložbeno tveganje. Varčevanje je mogoče nadaljevati tudi po otrokovem 18. letu, ko varčevalni načrt prevzame lastnosti NLB Skladi – Fleksibilnega varčevalnega načrta. Mladostnik tako lahko ohrani svoje varčevalne navade.

2. Varčujte postopno.
S tem se boste izognili tveganju neugodnega trenutka vstopa na trg. Rezultati vlagateljev v vzajemne sklade po svetu v zadnjih nekaj desetletjih kažejo, da so vlagatelji, ki so prihranke v vzajemne sklade nalagali periodično, enakomerno in dolgoročno, v povprečju ustvarili precej višjo donosnost kot vlagatelji, ki so nalagali enkratne večje zneske2.

3. Varčujte disciplinirano.
Z varčevalnimi načrti varčujemo tudi takrat, ko borzni tečaji padajo.

1 Za delniške naložbe se upošteva povprečna nominalna donosnost v 200-letni zgodovini ameriškega delniškega trga. Za obvezniške naložbe se upošteva povprečna nominalna donosnost v 200-letni zgodovini ameriških dolgoročnih državnih obveznic.

2 DALBAR, Quantitative Analysis of Investor Behavior, 2006.
Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Blanka Košmerlj

koordinatorka trženja in prodaje, NLB Skladi

Vsi članki avtorja