30. 12. 2021

Marsikdo je upal, da bomo v letu 2021 po več kot letu agonije lahko pozabili na korono, a so leto na žalost zaznamovale številne nove različice in danes v »času omikrona« svetu grozi nov val okužb. Kljub temu delniške naložbe dosegajo za marsikoga presenetljivo visoke donosnosti. Razlog: podjetja in potrošniki smo se uspešno in hitro prilagodili na nove razmere. Če si v letu 2019 nismo predstavljali spletnega naročanja in nošenja mask v zaprtih prostorih, je to zdaj postalo del vsakdanjika. Leto 2021 je tako ob izjemno nizkih obrestnih merah in izdatni državni pomoči zaznamovalo močno gospodarsko okrevanje in po aktualnih napovedih bomo leto 2021 zaključili z realno gospodarsko rastjo v višini 5,8 %. Globalno gospodarstvo je tako več kot nadoknadilo koronski upad realnega BDP v višini 3,1 %.

Ob tkanju napovedi tudi za leto 2022 nismo mogli mimo vpliva koronavirusa na gospodarstvo. O novi različici omikron še marsičesa ne vemo, ampak dejstvo je, da predstavlja tako tveganje kot priložnost za normalizacijo razmer. Po eni strani nas skrbijo podatki o še hitrejši širitvi in slabši zaščiti s cepivi, po drugi strani pa smo lahko optimistični ob informacijah iz južne Afrike in Velike Britanije o tem, da bi lahko bil potek bolezni blažji kot pri prehodnih različicah. Hkrati farmacevtska podjetja poročajo, da se lahko s poživitvenim odmerkom zaščitimo pred novo različico virusa, poleg tega pa že obstajajo tudi zdravila, ki preprečijo hujši potek bolezni. Bolje so pripravljene tudi bolnišnice, delež cepljenih s prvim odmerkom pa je na globalni ravni že presegel 57 %. Danes smo tako na nov val bistveno bolje pripravljeni in v družbi NLB Skladi ne pričakujemo, da bo prišlo do splošnega zaprtja večine držav kot v prvem valu. Omikron bi hkrati lahko bil tudi zadnji resnejši val in leto 2022 bi lahko bilo leto normalizacije Covid razmer.

Za leto 2022 pa kljub temu lahko iz naslova novega vala in normalizacije gospodarskih razmer pričakujemo upočasnitev trenutno hitre gospodarske rasti na neko normalnejšo raven: trenutni konsenz po podatkih Bloomberga napoveduje 4,4% realno gospodarsko rast za svetovno gospodarstvo.

Ohlajanje Kitajske

Kitajsko, ki je drugo največje svetovno gospodarstvo, je korona kriza najmanj prizadela in posledično so bile v začetku letošnjega leta umaknjene spodbude gospodarstvu. Dodatno se je ob skoku cen železove rude in z namenom zaščite okolja zmanjšal obseg proizvodnje jekla. Temu so se pridružile še težave v nepremičninskem sektorju, ki so jih povzročile finančne težave nepremičninskega giganta Evergrande in vse skupaj se je odrazilo v ohladitvi gospodarske rasti in kratkoročnemu padcu indeksa proizvodnih managerjev (PMI) pod vrednost 50 v septembru in oktobru 2021. Danes je Kitajska na pragu novih ekonomskih spodbud, v nepremičninskem sektorju pa je regulator naklonjen temu, da zdrava podjetja odkupijo nepremičninske projekte od podjetij v težavah. V letu 2022 bo tako gospodarsko sliko po naši oceni poleg pričakovane normalizacije Covid razmer močno zaznamovalo tudi izboljšanje makroekonomske slike na Kitajskem. Temu primerno pričakujemo pozitivna presenečenja v državah, ki so odvisne od povpraševanja s strani Kitajske.

Povišana inflacija in sprememba retorike centralnih bank

Pomemben izziv za trge v letu 2022 predstavlja povišana inflacija. V primeru, da bi se trenutno visoke številke nadaljevale, bi namreč lahko videli drastičen dvig obrestnih mer, ki bi negativno vplival tako na delnice kot na obveznice. V družbi NLB Skladi ocenjujemo, da je del trenutne inflacije prehoden in da lahko v letu 2022 pričakujemo umiritev inflacijskih pritiskov zadnjih mesecev. Si bomo pa verjetno leto 2022 zapomnili kot leto zaključka ekspanzivnih monetarnih politik, saj se je normalizacija obrestnih mer že začela. V decembru je trge presenetila angleška centralna banka, ki se je odločila za dvig obrestne mere za 0,15 % točke. Kar tri dvige je v boju proti povišani inflaciji napovedala tudi ameriška centralna banka (Fed). Sta pa obe banki zelo previdni pri dvigu obrestnih mer in postopno normalizacijo bodo po naši oceni trgi lahko sprejeli, če jo bo spremljala rast dobičkov in gospodarsko okrevanje. Previdnejša je Evropska centralna banka, ki je zaenkrat napovedala samo znižanje mesečnih odkupov obveznic, saj evropsko gospodarstvo še ne kaže znakov pregrevanja. Najbolj ekspanzivna pa ostaja japonska centralna banka, saj inflacija tam kljub globalnim inflacijskim pritiskom ostaja nizka.

Na azijskih trgih vidimo priložnost

Menimo, da je prišlo do popolne nevihte za potencialne vlagatelje v kitajske delnice. Na trgu je namreč prisoten pesimizem, ki se je začel z regulacijo največjih tehnoloških podjetij, nadaljeval z upočasnitvijo gospodarske rasti in dosegel svoj vrhunec v nepremičninski krizi. Sive lase vlagateljem pa povzročajo tudi geopolitične napetosti na relaciji Kitajska – ZDA, Kitajska – Hongkong in Kitajska – Tajvan. Danes smo v fazi, ko je Kitajska že začela s spodbudami gospodarstvu in pričakujemo, da se bodo dodatne spodbude nadaljevale tudi v letu 2022. Temu bo sledila krepitev gospodarske aktivnosti ob trenutno znižanih vrednotenjih. Dodatno pričakujemo stabilizacijo razmer v nepremičninskem sektorju, ki bo pozitivno vplivala na sentiment. Kitajska je v zadnjem obdobju po letih lovljenja hitre gospodarske rasti šla skozi fazo razdolževanja gospodarstva in se trenutno vrača v fazo spodbujanja stabilne gospodarske rasti, ki pa bo še vedno bistveno višja kot v razvitem svetu. Vlagatelji v kitajske delnice lahko danes po relativno ugodnih vrednotenjih dobijo deleže v podjetjih, ki imajo nadpovprečno perspektivo iz naslova krepitve srednjega sloja na Kitajskem.

Zaradi pričakovanj o napovedih dodatnih spodbud na Kitajskem so nam všeč tudi ostali azijski trgi, ki so močno odvisni od kitajske gospodarske rasti, hkrati dobro obvladujejo inflacijske pritiske in imajo nižja vrednotenja od globalnega povprečja. Pozitivno izstopa Japonska, ki bi lahko zaradi svoje ciklične naravnanosti pridobila ob pospešku kitajske rasti. Hkrati gre za eno redkih držav, ki nima težav s povišano inflacijo in ima tudi zgodovinsko gledano nizka vrednotenja. Se je pa potrebno zavedati, da japonska demografska slika in nizka potencialna rast BDP ostajata problematični.

Zakaj so nam evropske delnice bolj všeč od ameriških

Ostajamo bolj naklonjeni Evropi, saj so delnice v Evropi bistveno cenejše kot v ZDA. Drži sicer, da je to v pomembni meri posledica panožne strukture, kjer v ZDA prednjačijo delnice s hitrejšo rastjo, ampak hkrati to predstavlja glavno nevarnost za vlagatelje. Ob rekordnih vrednotenjih podjetij s hitro rastjo napram delnicam z nižjim vrednotenjem bi namreč ravno normalizacija obrestnih mer lahko vodila v veliko rotacijo med tema dvema segmentoma trga in negativno vplivala na donosnost ameriških delnic napram ostalim.

Prednost ZDA je sicer v večji fleksibilnosti gospodarstva, kar hkrati omogoča tudi boljši razvoj podjetij. Glavno težavo v prihodnjem letu predstavlja zaključek obdobja enormnih fiskalnih spodbud gospodarstvu in dejstvo, da je korona kriza močno povečala zadolženost države, ki se sedaj srečuje s politično omejitvijo ravni dolga. Na drugi strani smo bili v Evropi deležni večje fiskalne discipline že pred korona krizo, hkrati pa Evropa iz krize izhaja z manjšim proračunskim primanjkljajem kot ZDA. Poleg bolj ekspanzivne monetarne politike ECB nam je v Evropi všeč tudi struktura izvoza, ki je bolj usmerjena na azijske trge, kjer pričakujemo rast povpraševanja in večjo možnost za pozitivna presenečenja. Na mestu pa ostajajo pomisleki o dolgoročni perspektivi evropskega gospodarstva ob premiku v zeleno gospodarstvo.

Velika raznolikost na trgih v razvoju

Poleg azijskih delnic so nam všeč tudi delnice iz regije Evropa trgi v razvoju, saj Rusiji koristi višja cena nafte, gospodarska rast v regiji CEE pa ostaja robustna. Celotno regijo, vključno z delnicami z Zahodnega Balkana, zaznamujejo tudi nižja vrednotenja. K večji previdnosti kličejo geopolitične napetosti na relaciji Rusija – NATO, nesoglasja med EU in Poljsko ter Madžarsko, problematično ostaja tudi politično okolje na Balkanu, zlasti dogajanje v BiH po daljšem obdobju nepričakovane stabilnosti v tej državi. Znotraj regije trgi v razvoju pa smo manj naklonjeni Turčiji, Latinski Ameriki in Afriki z Bližnjim vzhodom. Turška valuta namreč kloni pod pritiski Erdogana po znižanju obrestnih mer ob povišani inflaciji. Tudi v Latinski Ameriki se nadaljujejo težave s povišano inflacijo in nestabilnim gospodarskim okoljem, ki ga hkrati zaznamuje nizek delež cepljenih prebivalcev. Dodatno težavo predstavlja pomanjkanje nujno potrebnih strukturnih reform, ki upravičuje nižja vrednotenja. V Afriki pa se srečujemo z visokim geopolitičnim tveganjem ob visoki brezposelnosti in številnih nemirih ter protestih.

Pri vstopu na delniške trge vlagateljem še naprej svetujemo, da poskrbijo za globalno razpršen portfelj. Na ta način namreč vlagatelj omeji specifična tveganja posameznih regij, alokacije naših globalnih podskladov pa se tudi aktivno prilagajajo našim geografskim priporočilom.

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ta članek je del publikacije Analitski pregled, letnik 14, št. 1, december 2021.

Vljudno vabljeni k prebiranju ostalih člankov publikacije:

• Uvodnik
• Kam s prihranki v 2022?
• Panožna priporočila
• Obveznice