30. 12. 2015

Še junija lani je bilo za sodček surove nafte potrebno odšteti 107 USD, danes pa z isto vsoto denarja lahko kupiš skoraj trikrat toliko nafte! Nafta oziroma črno zlato je še vedno ena izmed najpomembnejših energentov, zaenkrat brez enakovrednega "nadomestila". V prispevku pojasnjujemo, kaj je botrovalo k zadnjemu padcu cene nafte, kakšna so naša pričakovanja za prihodnje gibanje cene nafte ter ali je primeren čas za nakup delnic družb iz skupine dejavnosti Energija.

1. Kaj vpliva na ceno nafte?

Na ceno nafte so v preteklosti vplivali predvsem nihaji v povpraševanju, povezani z gospodarskim ciklom, in negotovosti, povezane z dobavo nafte. Na strani ponudbe so bili cenovni šoki pogosto povezani z geopolitičnimi spori, v zadnjem času pa so na povečanje ponudbe vplivale nove tehnologije pridobivanja nafte. Kratek povzetek zgodovine lahko pokaže, kateri dogodki so imeli do sedaj vidnejši vpliv na ceno nafte:

Slika 1: Gibanje cene nafte WTI s posameznimi dogodki, ki so imeli vpliv na ceno nafte

Vir: U.S. Energy Information Administration, lastni prikaz.

2. Kako to, da je v zadnjem letu in pol cena nafte upadla za več kot 60 %?

Obseg načrpane nafte je bil v tem obdobju večji od potrošnje. K presežni ponudbi nafte na trgu so prispevale članice organizacije OPEC , ki danes proizvajajo rekordne količine nafte. Na ta način ob nizkih cenah nafte poskušajo izriniti konkurenco . Tekmeci organizacije OPEC so zlasti ameriški proizvajalci nafte iz skrilavca, ki so v zadnjih letih s pomočjo novih tehnologij močno prispevali k večji ponudbi nafte na trgu. Proizvajalci nafte iz skrilavca imajo višje proizvodne stroške, zato bi ob nižjih cenah nafte lahko »izpadli iz igre«, čeprav so se z razvojem tehnologije stroški že precej znižali.

3. Kaj lahko pričakujemo?

Na trgu je danes dnevno načrpanih približno 1,5 milijona presežnih sodčkov nafte, ob rekordnem obsegu zalog. Če bodo Iranu ukinjene sankcije ob dogovoru o nuklearnem programu, bi na trg dnevno "priteklo" še dodatnih 600.000 sodčkov. A hkrati je proizvodnja nafte iz skrilavca od aprila letos že upadla za 600.000 sodčkov na dan, v naslednjih mesecih se pričakuje še dodaten upad za od 400.000 do 600.000 sodčkov na dan. Tudi porast pribitkov na ceno zadolževanja pri izdaji obveznic energetskih družb kaže, da bi se proizvodnja zaradi težav pri financiranju preteklih investicij lahko zmanjšala, po nekaterih ocenah naj bi se zaradi tega dolgoročno umaknilo še 1 do 1,5 milijon sodčkov na dan.

Povpraševanje po nafti, druga stran enačbe, bo po pričakovanjih še vedno rastoče, a zaradi šibkejših gospodarskih obetov z upočasnjeno stopnjo rasti: porast za 1,2 milijonov sodčkov na dan je nekoliko nižji kot dnevni porast povpraševanja v 2015 (rast za 1,8 milijonov sodčkov) . Navedeno bi tekom leta 2016, ob vsem ostalem nespremenjenem, lahko uravnotežilo ponudbo s potrošnjo in stabiliziralo ceno nafte.
Med možnimi presenečenji velja izpostaviti predvsem nižje povpraševanje zaradi upočasnjene stopnje gospodarske rasti na Kitajskem ter prestrukturiranja gospodarstva iz industrijskega v storitveno. Podoben, sicer kratkoročni učinek bi imela rekordno mila zima v ZDA in Evropi. Hkrati bi se mejni strošek proizvodnje nafte iz skrilavca lahko s tehnološkim napredkom še dodatno znižal, kar bi ob enaki ceni nafte pomenilo večjo proizvodnjo. Tudi nove tehnologije, predvsem pri obnovljivih virih, kjer se je proizvodni strošek v zadnjih letih bistveno znižal, bi lahko bile eden izmed potencialnih virov dodatne ponudbe energije. Vpliv na nižjo ceno nafte bi imela tudi zahteva za omejitev porabe energije na Kitajskem zaradi okoljskih težav ali dodatna ponudba nafte ob morebitni normalizaciji razmer v Iraku.

Na drugi strani bi na rast cene nafte lahko vplivalo povečanje povpraševanja ob stabilizaciji globalnega gospodarstva. Na primer Američani so v prvih 7 mesecih leta 2015 ob solidnem okrevanju postavili nov rekord v prevoženih kilometrih . Dvig cene nafte bi povzročila tudi morebitna zaostritev geopolitičnih sporov, ki bi povzročila moteno dobavo.

4. Kaj vse to pomeni za naložbe v družbe iz skupine dejavnosti Energija?

Energetski sektor vključuje predvsem družbe, ki pridobivajo nafto in zemeljski plin. Cena nafte je, poleg gibanja mejnega stroška proizvodnje nafte, ključna za prihodnje dobičke in s tem gibanje tečajev delnic teh družb. Dobički teh družb so, podobno kot cena nafte, v zadnjih 18 mesecih upadli za več kot 60 %. V 2015 je svetovni delniški indeks energetskih družb dosegel najnižjo letno donosnost med vsemi skupinami dejavnosti (do 28.12.2015: -16,4 %).

• Pričakujemo prestrukturiranja in tudi stečaje
  Ker ustvarjeni denarni tokovi iz poslovanja v obstoječih razmerah ne zadoščajo za financiranje preteklih investicij, so energetske družbe v letu 2015 že oklestile investicije za več kot 30 %, podobno krčenje se pričakuje tudi za leto 2016. To pa najverjetneje ne bo dovolj, pričakujemo lahko tudi najave umika dividend, odprodaje naložb, prestrukturiranja dolgov in dokapitalizacije ter pri najbolj izpostavljenih predstavnikih skupine dejavnosti tudi stečaje. Val stečajev bi sicer lahko sprožil tudi paniko, ki bi kratkoročno dodatno negativno vplivala na tečaje delnic in obveznic, a navadno so dolgoročno ravno taki trenutki zaradi pretiranega pesimizma pravi za nakupe delnic.
• Na udaru bodo manjše, zelo zadolžene družbe
  Leto 2016 bo bolj "boleče" za manjše energetske družbe (predvsem proizvajalce opreme, ponudnike storitev pri črpanju in vrtin), ki so se med leti 2011 in 2014 močno zadolžile z namenom financiranja investicij v nova nahajališča, kar vnaša negotovost predvsem v segment obveznic nižjih bonitetnih razredov in pretežno izdanih s strani manjših družb. Kljub negativnemu pogledu na manjše družbe bodo najbrž med temi tudi zmagovalci, kot vselej ob bistvenih nihajih.
• Vrednotenja in dividende
  Vrednotenja delnic, prilagojena za poslovni cikel, so zmerna. Pričakujemo tudi, da bodo največje naftne družbe ohranile solidne dividende, podobno kot so jih ob preteklih pretresih (primer: Exxon in Chevron).

Zanimivo, še pred dvema letoma, ko je bila cena nafte nad 100 USD na sodček, je bila večina vlagateljev optimističnih in prepričanih, da cene nafte pod to mejo niso dolgoročno vzdržne. Danes vlagatelji vidijo ceno nafte tudi pri 20 USD na sodček. Ob precejšnjem pesimizmu vlagateljev bi že manjše izboljšanje sentimenta, ki bi ga sprožila izvedena prestrukturiranja energetskih družb v kombinaciji s stabilno ceno nafte, lahko pozitivno vplivalo na donosnost vrednostnih papirjev iz te skupine dejavnosti. Zaradi navedenega je lahko zmerna do rahlo nadpovprečna izpostavljenost delnicam iz skupine dejavnosti Energija že primerna za dolgoročnega vlagatelja.