31. 05. 2013

"Vzajemni skladi so načeloma donosnejši kot tradicionalne naložbe (bančni depoziti, nepremičnine, ...), a so bolj tvegani."

Ta ljudska modrost je v taki ali zelo podobni različici znana širši javnosti, a pogosto osnovana na ugibanju in subjektivnih ocenah. Kako torej argumentirano odgovoriti na pogosta vprašanja, na primer kolikšna je verjetnost izgube v naslednjem letu ali desetletju, ali se lahko pripeti, da izgubim večino vložka, ...? V nadaljevanju vam bomo tveganost in donosnost skladov predstavili s strokovnimi in z borzno zgodovino utemeljenimi argumenti.

Kaj je tveganje?
Ko se nov vlagatelj prvič seznanja s tveganjem finančnih naložb, pogosto najprej pomisli na tole vprašanje:

Kolikšna je verjetnost izgube celotne glavnice?
Pri globalno razpršenem delniškem vzajemnem skladu je verjetnost popolne ali pa tudi večinske izgube glavnice praktično nična. Da bi se popolna izguba glavnice uresničila, bi v primeru vzajemnega sklada NLB Skladi – Globalni delniški moralo istočasno propasti (stečaj) vseh 131 družb s sedeži na zelo različnih koncih sveta, katerih delnice sestavljajo portfelj tega sklada. In še potem iz stečajne mase ne bi smelo biti nobenega vsaj delnega poplačila. Verjetno se boste kar strinjali, da takrat, ko bi istočasno povsem propadla vsa največja podjetja sveta, tudi druge »varne« naložbe najbrž ne bi ohranile svoje vrednosti.

Naslednje vprašanje je običajno usmerjeno v verjetnost kratkoročnih izgub:

Koliko lahko cene delnic padejo v naslednjem tednu, mesecu, letu?
Vprašanje se zdi sicer povsem logično in na mestu, a odgovor je za dolgoročnega vlagatelja v resnici precej nepomemben. Za slednjega namreč niso pomembni kratkoročni nihaji (padci in rasti na tedenski, mesečni in celo letni ravni) delniškega trga, ampak to, ali bo dosegel svoj na primer 10 let ali več oddaljeni finančni cilj.

Tveganje, ki ga nosi dolgoročni vlagatelj, je torej smiselno zajeto v vprašanju:

Kolikšna je verjetnost, da v naslednjem celotnem 10-letnem obdobju dejanska donosnost naložbe ne bo zadostna za dosego finančnega cilja?
Kljub temu, da kratkoročni nihaji delniškega trga nimajo nobene sporočilne vrednosti za dolgoročnega vlagatelja, je pomembno, da dolgoročni vlagatelj razume, da višja donosnost delniških naložb (oz. bolj tveganih naložb na splošno) v primerjavi s stereotipno varnimi naložbami izhaja ravno iz večjega predvsem kratkoročnega nihanja. Veliki kratkoročni nihaji namreč niso nekaj, česar se mora investitor dolgoročno bati in kar mora preprečevati, ravno nasprotno, ti veliki kratkoročni nihaji odvračajo del vlagateljev (tiste s kratkoročnimi finančnimi cilji in tiste z dolgoročnimi, ki tega članka ne bodo brali) in s tem poskrbijo, da je pričakovana dolgoročna donosnost delniških naložb še višja, saj se enake koristi razdelijo med manj vlagateljev.

Kolikšna je torej verjetnost izgube pri varčevanju v delnicah¹?
Pri odgovoru na to vprašanje moramo ločevati med že omenjenima kratkim in dolgim rokom.

Verjetnost izgube na kratek rok:
Daljše kot je obdobje varčevanja v delnicah, manjša je verjetnost, da ustvarimo izgubo. Verjetnost, da bo naslednji borzni dan pozitiven, je rahlo več kot 50-odstotna, z daljšanjem obdobja varčevanja (teden, mesec itd.) pa se ta verjetnost veča. Verjetnost, da bo naslednje borzno leto pozitivno, je okvirno 74-odstotna. Povedano drugače: v dolgoletnem povprečju so izmed štirih borznih let tri pozitivna, eno pa negativno.

Verjetnost izgube na dolg rok:
Verjetnost izgube se z daljšanjem obdobja varčevanja hitro manjša. Pri 10-letnem varčevanju je tako verjetnost izgube okvirno 6 %. Če še malo podaljšamo dobo varčevanja, pri 15-letnih varčevanjih v delnicah ni bilo obdobja, da bi vlagatelji izgubili del naloženega premoženja. Najnižji ustvarjeni donos 15-letnega varčevanja (od 1996 do 2011) v zadnjih 44 letih znaša še vedno nezanemarljivih +85,3 % ali dobre 4 % letno.

Kolikšen je osrednji pričakovani donos za 1-, 5-, 10- in 15-letno varčevanje v globalno razpršenem portfelju delnic?
Na osnovi 44-letne zgodovine globalnega delniškega trga lahko v povsem povprečnem borznem letu pričakujemo 10-odstotno letno (nominalno) donosnost globalno razpršenega portfelja delnic. Povprečna skupna 5-letna donosnost je znašala +62 %, 10-letna donosnost pa +180 %, medtem ko je premoženje ob 15-letnem varčevanju v povprečju naraslo za +410 %.

Kaj pa možnost pozitivnega presenečenja?
Tveganje s seboj ne prinaša le možnosti izgube (negativen razplet), ampak tudi možnost nadpovprečnih zaslužkov v primeru pozitivnega razpleta. Pri enoletnem varčevanju je tako verjetnost, da ustvarimo izgubo, enaka verjetnosti, da ustvarimo donosnost, višjo od 22,5 %. Pri 5-letnem varčevanju je verjetnost izgube enaka verjetnosti donosnosti 104 % ali več, medtem ko je verjetnost izgube pri 10-letnem varčevanju že tako majhna, da je povsem enako verjetno, da svojo naložbo več kot popeterimo (+402 %).

Zaključek
Delnice so resda tvegana naložbena kategorija, a verjetnost izgube celotnega vložka je v primeru globalno razpršenega portfelja delnic (npr. 130 različnih delnic podjetij iz različnih panog z različnih koncev sveta) praktično nična. Pričakovana letna donosnost takega portfelja je sicer vsako leto enaka in znaša okvirno 10 odstotkov, a seveda zaradi tveganja, povezanega s poslovanji družb, gospodarsko situacijo in številnimi drugimi dejavniki, ki vplivajo na cene delnic, ne bo vsako leto takšna – kakšno leto utegne biti precej višja, kakšno leto močno negativna. Točno kakšna bo donosnost delnic v naslednje letu, ne more z gotovostjo trditi nihče, lahko pa ocenimo verjetnost uresničitve neke letne donosnosti (npr. negativne) na podlagi zgodovinskih podatkov delniškega trga. In ravno slednji nas učijo, da se verjetnost izgube z daljšanjem obdobja varčevanja zmanjšuje. Pogled v preteklost pa nas opomni tudi, da ima večje tveganje delnic od časa do časa tudi pozitivno plat, to je nadpovprečno, pogosto visoko, pozitivno donosnost.