05. 11. 2015

V katero delnico, panogo oziroma regijo naj vložim? Se morda bolj splača kupiti nepremičnino ali žlahtne kovine? Kaj pa kak hiter zaslužek na valutnih trgih? Odgovori na slednja vprašanja zanimajo slehernega vlagatelja, ki bi rad prek noči obogatel. Zato ni čudno, da lahko v medijih najdemo toliko različnih nasvetov. Tako imajo vlagatelji izjemno težko nalogo iz kopice informacij izluščiti uporabne in velikokrat najraje prisluhnejo popularnim, ki po možnosti obljubljajo najhitrejši zaslužek.

Žal vas moram takoj razočarati! Čudežnih naložb, ki bi omogočale hitre in varne zaslužke, ni. Hitri in visoki donosi obstajajo le ob primerljivo visokem tveganju. Zakaj torej vlagatelji slepo verjamejo takšnim nasvetom? Ljudje smo čustvena bitja in pri odločitvah uporabljamo intuicijo. Če je to v vsakdanjem življenju lahko koristno, pa pri finančnih odločitvah velikokrat vodi do neoptimalnih in neracionalnih odločitev. Poglejmo jih nekaj:

Najbolj varna naložba – zlato

Med letoma 2009 in 2011 so prodajalne zlata po svetu in v Sloveniji rasle kot gobe po dežju. Medijski prostor so namreč polnili oglasi o tej žlahtni kovini, ki so vsi povprek trdili, da je zlato varna in bojda tudi donosna naložba. Seveda so pri tem omenjali zgolj izjemno donosnost v zadnjih trinajstih letih (približno 650 % v USD). Nihče k temu ni dodal, da je bilo po drugi strani zlato v zadnjih 200 letih ena najmanj donosnih naložb, saj po stroških hranjenja - zlata pač ni pametno imeti doma na nočni omarici - ni ohranilo niti realne vrednosti. Kako »varna« naložba je bilo zlato, pove dejstvo, da je od doseženega vrha v letu 2011 njegova cena v USD upadla za kar 40 %!

Valutna trgovanja in razne piramidne igre – obljube o 25- in večodstotnih letnih donosnostih

Ko nekaj deluje preveč lepo, da bi bilo res, žal navadno tudi je tako. A take obljube delujejo mamljivo, zato ni čudno, da toliko vlagateljev vedno znova vlaga v naložbe, ki enostavno »obljubljajo preveč«. Nenazadnje veliko ljudi hodi tudi v kazino ali pa kupuje listke za loto, čeprav je pričakovana donosnost pri obeh negativna. Podobno je tudi v piramidnih igrah pričakovana donosnost negativna. Poleg ustanoviteljev s piramidami zaslužijo samo tisti, ki vstopijo in nato tudi izstopijo dovolj zgodaj. Brez strank, ki znancem in sorodnikom vneto razlagajo o hitrih in visokih zaslužkih, namreč ne bi bilo novih strank, ki so potrebne za takšne verige. Malce boljšo uteho imajo lahko vlagatelji pri valutnem trgovanju. Pričakovana donosnost je v tem primeru pred stroški 0 %, saj je dobiček enega izguba drugega vlagatelja. Ko pa dodamo še stroške, in ti so v takšnih primerih, zlasti ob pogostem trgovanju, navadno visoki, je pričakovana donosnost valutnega trgovanja negativna.

Čevapčiči in Balkan ekspres – borzni baloni

Se še spomnite, kako so med letoma 2006 in 2007, ravno na vrhuncu, oglasi o balkanski in slovenski borzni pravljici polnili medije? Visoka rast na borzi sama po sebi sicer ne pomeni nujno balona, če se je denimo gospodarsko stanje ali poslovanje podjetij bistveno izboljšalo oziroma so bile delnice pred samo rastjo ugodno vrednotene. Za borzne balone - nič drugače ni bilo takrat niti v Sloveniji in preostalem Balkanu niti pred nekaj meseci na Kitajskem - pa je značilno, da vlagatelji visoke pretekle donosnosti kljub izjemno visokim vrednotenjem ekstrapolirajo v prihodnost. Poleg tega za prihodnjo rast vedno znova najdejo nove razloge, v Sloveniji in na preostalem Balkanu denimo s približevanjem EU in vstopom tujih družb na »perspektiven« balkanski trg prek prevzemov, in zanemarijo tradicionalne kazalnike vrednotenja.

Kaj lahko naredi vlagatelj?

Rešitev je, žal, suhoparna. Vsakdo raje sliši nasvet, ki mu bo v naslednjih treh letih podvojil premoženje in omogočil sanje o boljšem življenju. A kaj, ko čudežnih naložb ni. Namesto da vlagatelj razmišlja, katera naložba bo v prihodnje najbolj donosna, naj se raje vpraša, kakšen je njegov finančni profil in katere finančne cilje zasleduje. Skladno s tem naj strateško razprši svoje premoženje v bolj tvegane delniške naložbe z višjo pričakovano donosnostjo ter manj tvegane depozite in obveznice z nižjo pričakovano donosnostjo.

Poleg tega vlagateljem svetujemo, da se izogibajo tempiranju trga in dnevnemu spremljanju tečajev na borzi, saj je tempiranje trga povezano z nadpovprečnimi stroški in vedenjskimi napakami, kar skupaj v povprečju vodi v nižjo donosnost. Borza ni sprint na 100 metrov, je maraton. Daljša kot je doba varčevanja, večja je verjetnosti, da bo dosežena donosnost delniških naložb podobna pričakovani, ki znaša med 7 in 9 %. V zadnjih 20 letih ste tako, kljub zadnji korekciji, evropski dolžniški krizi med letoma 2011 in 2012, globalni finančni krizi leta 2008, tehnološkemu balonu leta 2000 in rusko-azijski krizi leta 1998, z naložbo v ameriške delnice ustvarili zavidanja vredno 343 % donosnost oziroma 7,73 % letno (tabela 1)! Vlagatelj, ki je v tem obdobju zaradi trgovanja zamudil samo 0,1 % dni z najvišjimi donosi, bi imel za približno 2 odstotni točki nižjo povprečno letno donosnost kot vlagatelj, ki je bil ves čas polno investiran. Tisti, ki zamudi 1 % najbolj donosnih dni, pa bi imel celo negativno letno nominalno donosnost.

Tabela 1: Donosnosti ameriških delnic od leta 1994 do 2014

od decembra 1994 do decembra 2014	Letna donosnost	Končni znesek pri vložku 10.000 USD
Vlagatelj, ki je bil ves čas polno investiran	7,73 %	44.364 USD
Vlagatelj, ki zamudi 0,1 % najboljših dni	5,83 %	31.059 USD
Vlagatelj, ki zamudi 1,0 % najboljših dni	-4,08 %	4.349 USD

Za vlagatelja, ki nima kristalne krogle za tempiranje trga, je lahko najbolj donosna borzna strategija, da je zmeraj investiran, seveda skladno s finančnimi profilom in finančnimi cilji. Včasih se sicer kratkoročne borzne nihaje da izkoristiti, a se lahko posledice napak močno poznajo na doseženi donosnosti. Najbolj donosni dnevi se namreč navadno zgodijo ravno po korekcijah, ko je zaradi pesimizma med vlagatelji in posledično paničnih razprodaj premija za tveganje pri delnicah nadpovprečno visoka. Kratkoročni nihaji na vlagatelja tako ne bi smeli vplivati, saj varčuje za dolgoročne cilje in tega premoženja v kratkem ne bo potreboval, denimo za nakup novega avtomobila. Splošno vodilo vlagateljem naj bo, da naj pri taktiziranju delnic ne prodajajo v času recesij in večjih korekcij, še posebej, če jim to dopuščajo finančne možnosti. Če že kaj, potem je z nižanjem delniških tečajev, v kolikor to dopušča finančni profil vlagatelja, takrat smiselno postopno povečevanje deleža bolj tveganih delniških naložb.