03. 07. 2015

Izjemna podpora gospodarstvu s strani centralnih bank, v sklopu katere je v začetku letošnjega leta vodilno vlogo od ameriškega Fed-a prevzela Evropska centralna banka (ECB), je tudi v prvi polovici leta 2015 ustvarila plodna tla za rast tečajev delnic. Na stari celini so delnice po nekoliko slabšem letu 2014 dosegle nove večletne vrhove, a najdonosnejše borze v zadnjih šestih mesecih kljub temu niso tiste iz evropskih držav.

Ko analiziramo donosnost delnic za pretekla obdobja, se ne moremo izogniti reku: »Finančni spomin je zelo kratek.« Velikokrat se namreč kot najdonosnejši izkažejo trgi, ki so se jih še nedolgo pred tem vsi izogibali oziroma kjer so vrednosti naložb upadle drastično (pre)hitro. V drugem primeru je lahko rast vrednosti borze neke države zaznamovana s kriterijem "vročice" in izrazitim pozitivnim momentom pritekanja denarja v vrednostne papirje. Zadnji, običajno bolj redek, primer pa je tak, ko se ob spoznanju, da je delniški trg zrasel v državi, ki si je v ekonomsko-finančnem smislu to najmanj zaslužila, lahko samo praskamo po glavi.

V povprečju je bila dinamika na borznih trgih v prvi polovici letošnjega leta v skladu z našimi pričakovanji, lahko pa kljub temu med trgi, ki so izstopali, evidentiramo vse zgoraj omenjene primere.

Prvo mesto: Venezuela & Argentina – kdo bi pa to napovedal?
Naj vas glede Venezuele takoj pomirimo. Obžalovanje o zamujenem, več kot 200-odstotnem dobičku v šestih mesecih, je odveč, saj lahko na omenjeno borzo te zaprte komunistične dežele investirate zgolj, če tam živite, izbire pa ob dejstvu, da 93 % borznega indeksa sestavljata dve banki, tudi hitro zmanjka.

Za državo, ki jo je lanski strmi upad cene nafte prizadel najbolj med vsemi in v kateri je (realni) devizni tečaj na črnem trgu 28-krat višji v primerjavi z uradnim ter kjer osnovnih življenjskih dobrin zmanjka v trenutku, ko se znajdejo na policah, res ne bi pričakovali presežnih denarnih sredstev za borze. Včasih tudi po bitki ni lahko biti general.

Sicer manj ekstremni primer, a kljub temu si ob začetku leta najbrž tudi ne bi upali napovedati 39 % donosnosti za Merval, osrednji indeks borze v Buenos Airesu. Navsezadnje je Argentina lani "bankrotirala" zaradi neplačila izdanega dolga.

Drugo mesto: Kitajska – klasičen primer pregretega trga
Po rasti v drugi polovici lanskega leta Kitajska še naprej ostaja vroča zgodba med vlagatelji. Indikatorji (prekomerne) popularnosti so rekordno število novo odprtih borznoposredniških računov, povečevanje deleža borznih poslov, sklenjenih s finančnim vzvodom, in v nemalo primerih absurdno visoka vrednotenja.

Izstopata indeksa Shanghai Composite in Shenzen Composite, ki sta v evrih od začetka leta pridobila 40 % oziroma 86 % vrednosti. Sploh drugo letošnje četrtletje je bilo za oba indeksa sanjsko, saj sta tako donosno trimesečje nazadnje doživela v obdobju od januarja do marca 2009. Shanghai Composite je razširjena različica osrednjega indeksa borze v Šanghaju, za indeks Shenzen pa bi lahko rekli, da gre za "mlajšega bratca" prvega (vsaj po kriteriju tržne kapitalizacije).

Oba indeksa sta leta 1990, ko sta bila ustanovljena, vsebovala delnice vsega osmih izdajateljev, danes pa Shanghai indeks sestavlja 1.061 izdajateljev (podjetja v pretežno državni lasti), Shenzen pa sestavljajo delnice skupno 1.684 izdajateljev (t.i. novodobniki, kot so internetna podjetja in drugi start-upi). Na podivjanje kitajskega delniškega trga kaže tudi vrednost sklenjenih borznih poslov. Povprečen dnevni promet shenzenske borze je v zadnjih petih letih namreč znašal 7,16 mrd USD, v dosedanjem teku leta 2015 pa je povprečni dnevni promet bil več kot dvakrat višji, 18,3 mrd USD.

Vrednotenje v povprečju krepko presega zahodne trge (na dan 30. 6. 2015). Šangajski indeks trenutno kotira pri 22 (ang. P/E ratio), Shenzen indeks pa pri 60-kratniku dobička. Za ameriške delnice je za primerjavo danes v povprečju potrebno odšteti 18-kratnik dobička na delnico (30-kratnik za delnice, ki sestavljajo indeks NASDAQ).

Visok pritok sredstev na kitajske borze, sploh v obdobju od marca do konca junija 2015, pa pojasni odločitev in uveljavitev efektivne povezave med borzama v Šanghaju in Hongkongu. Uredba, ki je stopila v veljavo pred nekaj meseci, omogoča večji pritok tujega kapitala na Kitajsko, zaradi česar naj bi v naslednjih 5 letih delež tujih vlagateljev na Kitajskem dosegel 10 % (nezanemarljiv delež za do sedaj tujim investitorjem skorajda nedostopno Kitajsko). Liberalizacija trga je vedno dobrodošla za investitorje, ne glede na to pa v primeru Kitajske težko umaknemo pogled od visokih vrednotenj.

Tretje mesto: Rusija – prek noči iz grdega račka v laboda …
… na primeru donosnosti delniških naložb, da ne bo pomote. Če ste v začetku leta vložili denar v ruske delnice, ste do danes zaslužili 31 %, kolikor je v evrih znašala donosnost indeksa MICEX. Upad cene nafte, kolaps rublja in gospodarske sankcije zahoda ob priključitvi Krima so povzročili dobesedni beg kapitala iz ruskih naložb in izolacijo tamkajšnjega delniškega trga od sveta. Mirovni sporazum med proruskimi uporniki in ukrajinsko vlado, sklenjen 12. februarja v Minsku, je zaznamoval preobrat v rusko-ukrajinski krizi. Črn, najhujši scenarij, ki smo se ga bali, se ni uresničil, ruske finančne razmere so se pričele postopoma stabilizirati, tako da so se vrednosti rublja ter ruskih delnic popravile v smeri sprejemljivih vrednotenj.

Tik pod stopničkami za zmagovalce: prebujena Evropa
Madžarske delnice so na krilih ekspanzivne monetarne politike centralne banke, ki je obrestne mere znižala zaporedoma v vsakem izmed zadnjih 4 mesecev, zrasle za 31 %. Sledili so osrednji borzni indeksi Danske (27%), Islandije (23 %), Italije (18 %), Irske (18 %) in Portugalske (15 %).

Zaključek: Težave, panika in nizka pričakovanja so lahko vodilo za donosno naložbo
Ruski kapitalski trg je bil v preteklih 6 mesecih lep primer, ne pa edini. Med bolj donosnimi trgi iz Evrope tako najdemo tudi tri, ki so sestavni del oznake "PIIGS". Torej, Portugalska, Irska in Italija, ki jim lahko dodamo še Islandijo kot primer še ene države, ki je še nedavno polnila medije zaradi katastrofičnih rezultatov bank, so trgi, ki so se še nedolgo nazaj omenjali ob praktično vsaki novici, povezani z dolžniško krizo.
Povedano kaže na to, da emocije vlagatelje v nezanemarljivem številu primerov vodijo v obup glede določenega trga v zelo hitrem času, zelo hiter pa je običajno tudi preobrat navzgor. Pretekla donosnost je lahko le lep ali grd spomin. Žal nima nobene napovedne vrednosti, prihodnja donosnost pa je tista, ki slehernega vlagatelja zanima, zato je ključno vprašanje, kje se skriva naslednja "nepričakovano" visoko donosna naložba? Je to lahko Grčija, če povlečemo vzporednice z zgornjo analizo? Vsekakor možno, nikakor pa ne gotovo. Veliko bo odvisno od tega, ali bo država obstala v območju evra oziroma ali bo nadaljevala pogajanja z Evroskupino in se naposled zavezala k izpeljavi prepotrebnih reform. Hitrih in enostavnih receptov na kapitalskih trgih žal ni.