02. 04. 2024

Skrajšan predpraznični trgovalni teden, ki se je za večino trgov zaradi praznovanja velikega petka zaključil že v četrtek, je prinesel nekatere nove najvišje vrednosti delniških indeksov. S tem pa je tako v ZDA kot v Evropi sklenil najdonosnejše prvo četrtletje od leta 2019.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (22.3.2024 – 29.3.2024)	Donosnost letos* (31.12.2023 – 29.3.2024)
Svet - MSCI World	+0,53%	+11,78%
ZDA - S&P 500	+0,49%	+13,30%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,69%	+7,82%
Japonska - Topix	-0,45%	+12,76%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+0,63%	+5,05%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Kako optimistični so vlagatelji predvsem za ameriške delniške naložbe, najbolje oriše podatek, da je bil marec že peti zaporedni mesec rasti vrednosti osrednjega ameriškega delniškega indeksa S&P 500. Podporo rasti tečajem so znova dajale nekatere makroekonomske objave. Trgovinska zbornica je na primer poročala, da so se naročila trajnih potrošnih dobrin v ZDA februarja zvišala za 1,4 %, kar je preseglo pričakovanja, postavljena pri 1 %, rast naročil v višini 0,7 % pa je omenjena panoga dosegala tudi, če izključimo segmenta letalske in obrambne industrije, ki sta nekoliko bolj volatilna. Pozitivno je presenetila tudi vrednost indeksa potrošniškega razpoloženja, ki ga meri Univerza v Michiganu, saj se je ta marca glede na predhodni mesec in pričakovanja analitikov zvišala s 76,5 na 79,4. Da je ameriški potrošnik resnično dobro razpoložen, je potrdil tudi podatek o osebni potrošnji, ki je februarja zrasla za 0,8 %, medtem ko se je pričakovalo zgolj 0,5 % rast. Rast osebne potrošnje je tudi poglavitni razlog, da je bila navzgor revidirana rast ameriškega BDP za zadnje četrtletje preteklega leta, ki je tako namesto 3,2 % znašala kar 3,4 %. Kljub temu pa niso vsi deli gospodarstva deležni enakega razcveta. Prodaja novih stanovanj v ZDA se je, v nasprotju s pričakovano rastjo v višini 2,3 %, februarja skrčila za 0,3 %, nepremičninski sektor pa je v letošnjem letu do tega trenutka najmanj donosen sektor s samo 1,1 % rastjo. S težavami pa se ukvarjajo tudi nekateri velikani podjetniškega sektorja. V začetku tedna je odjeknila novica, da bo s koncem leta morala oditi uprava družbe Boeing, ki ji zaradi nenehnih varnostnih afer ni uspelo povrniti zaupanja letalskih družb v njihova letala. Delnica omenjene družbe je od začetka leta tako izgubila že skoraj četrtino vrednosti. Še slabše se godi Tesli, ki se je v preteklem letu uvrščala v tako imenovano »veličastno sedmerico«, skupino podjetij, ki so ustvarila večino donosnosti ameriškega delniškega trga. Letos se je namreč cena delnice družbe Tesla znižala že za 27,5 %, s čimer je v prvem četrtletju postala najmanj donosna delnica indeksa S&P 500. Poleg ohlajanja prodaje električnih vozil v letošnjem letu je konkurenco najbolje prodajanemu modelu 3 zaostril še kitajski Xiaomi SU7, ki je v samo 27 minutah po predstavitvi zbral kar 50.000 naročil in je s ceno malenkost pod 30.000 dolarji za osnovni model še kako konkurenčen.

Nekonkurenčna pa se v zadnjem času zdijo vodilna evropska gospodarstva. Po tem, ko je Združeno kraljestvo zdaj tudi potrjeno v zadnjem četrtletju lanskega leta že bilo v recesiji, podobno za letošnje leto grozi tudi nemškemu gospodarstvu. Vodilni nemški ekonomski inštituti namreč ocenjujejo, da bo nemški BDP v letošnjem letu zrasel le za 0,1 %, potem ko so še jeseni pričakovali rast v višini 1,3 %. Pri tem so navedli, da nemško gospodarstvo kaže tako znake ciklične kot strukturne šibkosti, kar vodi v stagnacijo produktivnosti. Na drugi strani je Evropska komisija v četrtek poročala, da se je stopnja zaupanja potrošnikov v Evropski uniji v marcu zvišala s 95,5 na 96,3, kar predstavlja najvišjo raven v zadnjih dveh letih, razlog pa naj bi bila nekoliko manj pesimistična pričakovanja glede splošne gospodarske situacije. Odprto ostaja tudi vprašanje, kakšne stopnje bo v prihodnjih mesecih v državah evroobmočja dosegala inflacija in ali si junija lahko res obetamo prvo nižanje obrestnih mer, potem ko so nekatere države že objavile stopnje inflacije za mesec marec. Mednje sodi tudi Slovenija, kjer je inflacija, merjena z evropskim harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, že tretji mesec zapored znašala 3,4 %, medtem ko se je, gledano po nacionalni košarici življenjskih potrebščin, ki jo meri SURS, ta celo okrepila s 3,4 na 3,6 %. Razlog tiči v rasti cen storitev, podoben trend pa so zaznali tudi v Španiji ter Italiji.

Nekoliko nižjih donosnosti so v preteklem tednu bili deležni le vlagatelji v azijske delniške naložbe. Na Japonskem preglavice še naprej povzroča padajoča vrednost jena, ki se trenutno giblje na 34-letnem dnu v primerjavi z ameriškim dolarjem, s čimer se porajajo namigovanja, da bi lahko oblasti posegle v valutne trge z namenom zaščite vrednosti valute. Na Kitajskem pa je sicer pozitivno presenetila objava dobičkov proizvodnih podjetij, ki so na letni ravni zrasli za 10,2 %, a je razlog za visoko rast predvsem nizka lanska osnova. Kljub stimulativni državni podpori pa deflacijski pritiski in nestabilen nepremičninski sektor za zdaj še ne zmorejo obrniti razpoloženja vlagateljev v kitajske delnice.