26. 01. 2015

Za nami je ponovno izjemno buren teden na kapitalskih trgih, skoraj vsi največji borzni indeksi so namreč samo v preteklem tednu ustvarili več kot polovico letošnje donosnosti. Ključni dejavnik gibanja tečajev delnic je bila sicer pričakovana napoved odkupovanja obveznic evrskih držav s strani ECB, nekoliko več negotovosti pa je bilo proti koncu tedna zaznati zlasti pred nedeljskimi volitvami v Grčiji.

Regija	V zadnjem tednu (16.1.2015-23.1.2015)*	Letos (31.12.2014 - 23.1.2015)*
Svet - MSCI World*	+4,60%	+7,39%
ZDA - S&P 500*	+4,25%	+7,14%
Evropa - DJ STOXX 600*	+5,10%	+8,12%
Japonska - Topix*	+5,31%	+17,81%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+6,19%	+11,40%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Pretekli teden je bila vsa pozornost širše javnosti usmerjena v Maria Draghija, guvernerja Evropske centralne banke (v nadaljevanju ECB), ki je v četrtek napovedal težko pričakovane ukrepe v obliki programa kvantitativnega sproščanja v boju proti deflaciji ter z namenom spodbuditve kreditiranja gospodarstva in posledične rasti evroobmočja. Stimulativni program bo v skupni vrednosti obsegal kar 1.140 mrd eur, in sicer 60 mrd eur mesečno od marca letos do septembra 2016. Program zajema obsežne odkupe dolžniških vrednostnih papirjev s strani ECB in vključuje tako nakupe državnih obveznic investicijskega razreda, obveznic evropskih institucij ter obveznic, zavarovanih s stvarnim premoženjem in kritnimi obveznicami. Program, katerega prvotni namen je zagotovitev likvidnosti bančnemu sistemu ter posledično izboljšanje kreditnih pogojev zasebnemu sektorju, je razveselil vlagatelje tako delniških in obvezniških naložb. Nemški borzni indeks DAX je na tedenski ravni pridobil 4,7 % in se v petek prvič približal vrednosti 10.700 točk, medtem ko so donosnosti do dospetja obveznic evrskih držav upadle na rekordno nizke ravni. Vrednost evra je v petek po največjem enodnevnem padcu v zadnjih treh letih pri 1,11 dolarja dosegla novo enajstletno dno.

Evropsko gospodarstvo se sicer poleg 0,2 % deflacije še vedno spopada s šibko gospodarsko rastjo. Mednarodni denarni sklad je tako pretekli teden ponovno znižal napoved gospodarske rasti evroobmočja za 0,2 % točke na 1,2 %. Nekoliko bolj pesimistične so bile tudi napovedi o svetovni gospodarski rasti za leto 2015 in 2016, in sicer nižje za 0,3 % točke v primerjavi z oktobrsko napovedjo. Letos naj bi bila svetovna rast BDP 3,5 %, naslednje leto pa 3,7 %, kljub pocenitvi cene nafte na svetovnih trgih. K dodatni negotovosti glede nadaljnjega gibanja cen nafte je pretekli teden prispevala objava novice o smrti savdskega kralja, ki bi lahko občutno spremenila trenutno politiko OPEC-a, ki zaenkrat temelji na ohranjanju nespremenjenih proizvodnih količin nafte.

Po drugi strani so bili precej bolj optimistični podatki drugega največjega svetovnega gospodarstva. Kitajska gospodarska rast je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 7,3 %, kar je bolje od pričakovanj. Ob še vedno šibki rasti glede na pretekla leta je tudi kitajska centralna banka v preteklem tednu nadaljevala z zagotavljanjem likvidnosti denarnemu trgu z dodatnimi stimulativnimi ukrepi v višini 8 mrd usd, kar je okrepilo tamkajšnje delniške indekse, zlasti po skoraj osemodstotnem padcu kitajskih delnic na borzi v Šanghaju v začetku tedna. Slednje je bilo posledica nenadne napovedi regulatorjev trga o prepovedanem trgovanju z nekaterimi finančnimi inštrumenti, ki so v zadnjem obdobju privabili preveč špekulativnega kapitala (trgovanje z vrednostnimi papirji preko izposojenega denarja - z vzvodi), kar je deloma odraz tudi močne rasti kitajskih delnic v preteklih mesecih.

Za konec velja omeniti še, da se trenutno nahajamo že kar krepko v sezoni objav četrtletnih razultatov poslovanja podjetij, ki sicer do sedaj niso ravno pretirano navdušile vlagateljev. Dobički družb v ameriškem indeksu S&P 500, ki so že objavile poslovne rezultate, so v zadnjem četrtletju lanskega leta porasli za 1,1 %, kar je sicer precej manj glede na oktobrske napovedi analitikov pri 8,1 %. Med družbami, ki so v preteklem tednu objavile rezultate, naj omenimo ameriškega giganta General Motors, ki je zlasti na račun nižjih cen nafte uspel povečati obseg prodaje in dvigniti dobiček za 4 % glede na preteklo leto.

Razburkan teden naj zaključimo z objavo rezultatov grških volitev, pri katerih je slavila skrajno leva stranka Siriza, nasprotnica varčevalnih ukrepov in pobudnica sprememb politike Evropske Unije. Slednje predstavlja pomembno prelomnico za odnose med Grčijo in »trojko« ter vir potencialne negotovosti tudi za evropske kapitalske trge.