22. 07. 2014

V odnosih velja, da so boljši in bolj kakovostni, kadar skupaj preživimo več časa in se bolje poznamo. Podobno velja tudi za upravljanje premoženja, še posebno, kadar gre za višje zneske. Več pozornosti in posledično boljše poznavanje strank sta po mnenju direktorja sektorja upravljanja portfeljev pri družbi NLB Skladi ključni prednosti njihove ponudbe. Ni nepričakovano, da na dolgi rok temu sledijo tudi boljši rezultati.

Če ne bi bili direktor sektorja upravljanja portfeljev in se ne bi ukvarjali z naložbami, kaj bi bili?

Košarkar. Kot srednješolec sem imel veliko željo preizkusiti se v profesionalni košarki (v slovenski ligi) in se nekaj let preživljati s tem. Čeprav izredno cenim športnike, mi danes ni žal, da do tega predvsem zaradi poškodb, ni prišlo, ker če v športu nisi špica na evropski oz. svetovni ravni, je kruh res trd, selekcija v športu je izredno huda. Malokdo se lahko dolgoročno preživlja s športom, če gledamo odstotek tistih, ki so to poskusili.

Pomeni, da ste bolj »ziheraš«, niste tvegali športne kariere.

Razmišljal sem, da bi po koncu srednje šole nekaj let igral, videl, kako bo, vendar sem vseeno odšel takoj študirat. Danes, ko gledam nazaj, je vsekakor tako veliko bolje. Ko pogledam svoje vrstnike, ki so šli igrat, vidim veliko žalostnih zgodb, finančna nedisciplina v športu je še hujša kot v gospodarstvu. 

In če bi že zaslužili svoj prvi milijon, kam bi ga vložili in kako?

Glede na to, kaj delam, bi verjetno ves prvi milijon investiral na finančne trge. Zato se tudi recimo nisem odločil za nakup nepremičnine. Dnevno je moja služba povezana s kapitalskimi trgi in trgovanjem. Seveda bi naložbe razpršil, tudi če bi investiral ves milijon, bi pretežni del sredstev dal v obveznice visokih donosnosti srednjih ročnosti (nizke obrestne mere omogočajo tovrstnim izdajateljem, da precej enostavno refinancirajo svoj dolg, kar je ključno pri zmanjševanju tveganja pri tem naložbenem razredu) in v delnice podjetij iz razvitih držav s poudarkom na evropskih izdajateljih (zaradi nizkih obrestnih mer v Evropi vs. »tapering[1]« v ZDA), zlasti obrobnih trgov območja PIIGS, ki so ta trenutek relativno poceni (PIIGS = Portugalska, Italija, Irska, Grčija in Španija).

Določen del sredstev pa bi namenil za nakup kakšnih posebnih »razbitih« obveznic in tudi delnic, na katere je »mainstream« tujih investitorjev v zadnjih letih pozabil. Lep primer so podjetja na slovenski borzi in podjetja iz zahodnih balkanskih držav.

Večkrat je bolje, da naložbe kupimo in jih dalj časa ne spreminjamo, ste torej aktiven ali bolj pasiven vlagatelj?

Ne bi rekel, da sem aktiven, pomembno je, da izberem določeno strategijo ter se nato te strategije držim. In menjavanje ter aktivno dnevno ali tedensko trgovanje nikoli ni bila moja strategija. Če verjameš v naložbo, se lahko včasih v vmesnem obdobju zgodijo tudi kakšne nepričakovane stvari, ampak naložbi je treba vedno dati nekaj časa.

Kaj pomeni verjeti? Če npr. direktor napove svetlo prihodnost podjetja ali država da obljubo, da bo sanirala javni dolg, temu preprosto verjamete?

Odločitev vedno temelji na konkretni analizi, predvsem primerljivih podjetij ali držav, pomemben pa je tudi sam poslovni model podjetja, hkrati pa ima vsaka industrija oz. panoga svoje posebnosti. Vedno primerjamo podjetja znotraj določene panoge. 

Kako pa poteka analiza pri vašem vsakodnevnem delu?

Vedno začnemo z globalnimi makroekonomskimi podatki (npr. višina obrestnih mer, v katerem konjukturnem ciklu se nahajamo, kakšni so trendi ...), na osnovi katerih določimo osnovno razdelitev, ali so delnice oz. obveznice bolj primerne za aktualno obdobje. Glede na gospodarski cikel podrobneje proučimo določene panoge, ki imajo potencial, hkrati pa je to zelo različno tudi glede samih regij. Kar npr. pomeni, da so ZDA trenutno malce hitrejše od Evrope v okrevanju gospodarstva in da so tam zanimive drugačne panoge kot v Evropi. Šele tretji korak so nato podjetja in analize posameznih podjetij.

Pri tem smo zelo vztrajni in sistematični in na dolgi rok tak način nato prinaša rezultate.

Koliko pa je vaš sistem drugačen od ostalih upravljavcev v panogi?

Vsak ima malenkost drugačen sistem, mi damo velik pomen začetni fazi, predvsem izbiri panog in regij. 

Vaš sektor je nov del NLB Skladov, prišli ste iz NLB … Zakaj, kakšni so bili razlogi?

V NLB Skladih, ki so bili ustanovljeni pred 10 leti, so vse do leta 2011 kot družba za upravljanje (DZU) lahko upravljali izključno vzajemne sklade. V letu 2011 se je v Sloveniji zakonodaja spremenila in DZU-jem omogočila upravljanje individualnih portfeljev (kot velja tudi drugod po Evropi). Pot za združitev dveh uspešnih dejavnosti NLB Skupine je bila tako tlakovana. Že od same ustanovitve NLB Skladov se je razmišljalo o združitvi, saj gre za sorodne dejavnosti, veliko delovnih procesov se podvaja, z združitvijo pa smo pridobili precej sinergij. 

Verjetno so NLB Skladi z vašim prihodom pridobili precej novih znanj: analitična znanja, izkušnje upravljanja … Katera so ključna področja?

Združitev prinaša sinergije v poslovanju, obenem pa je zaradi močne kadrovske okrepitve družbe koristna tudi za vlagatelje. Zlasti smo okrepili analitsko in upravljavsko podporo dejavnosti ter nadzor nad tveganji.

Koliko pa vas je prišlo?

Trije zaposleni iz upravljanja (en »specialist« za obveznice, en »specialist« za delnice in en »specialist« za analize) in šest zaposlenih iz zaledne službe, od katerih smo enega prerazporedili v nadzor nad tveganji.

Na upravljanju nas je prej bilo pet. Razdelili smo se tako, kot smo si prej delili delo, nekateri smo se bolj ukvarjali s trgovanjem, drugi so se bolj ukvarjali s strankami. Dva upravljavca pa sta okrepila Sektor za privatno bančništvo NLB in tam še bolj intenzivno delata na osebnih stikih s strankami.

Kako bi s tremi besedami opisali najpomembnejše točke pri upravljanju premoženja?

Sistematičnost, kontinuiteta in fleksibilnost.

Čeprav zadnje ne gre intuitivno skupaj s prvima dvema, se še vedno moraš »premakniti«, ko na podlagi analiz oceniš, da so določeni trgi zanimivi. Prepogosto premikanje pa tudi ni v redu, saj ko imaš postavljeno investicijsko strategijo, se je moraš nekaj časa držati. Naložbam je treba tudi dati čas.

Koliko časa pa je treba dati naložbam?

Konsistentno je treba na dolgi rok preverjati in proučevati pozicije. Mi enkrat letno naredimo temeljito analizo, čemur sledijo konkretne repozicije naložb, hkrati pa med letom sproti izvajamo analize podjetij ter opravimo ustrezne menjave, praktično na tedenski ravni. Stalno primerjamo posamezna podjetja glede na konkurente, pri generalnih temeljnih usmeritvah glede regij in panog pa je treba velikokrat kar vztrajati.

Ali pri naložbi v posamezni vzajemni sklad oz. portfelj tudi velja podobna logika?

Ne, saj pri naložbi v sklad ali portfelj delnic upravljavec v ozadju že v vašem imenu upravlja in spreminja same naložbe. Predvsem pri portfeljih kot tudi pri izbiri skladov pa je najpomembnejše, da so sestavljeni glede na osebnostne lastnosti oz. profil posameznika. V zadnjih letih smo veliko truda vložili v to, da smo se pogovarjali s strankami, jih analizirali in poskušali sestaviti portfelje, ki so jim pisani na kožo, sploh glede njihove pripravljenosti sprejemanja tveganja.

V času padanja tečajev smo vedno priča velikim prodajam oz. begu vlagateljev. Teorije zarote pravijo tudi, da nekdo mora izgubiti, da drugi pridobijo?

To je sicer res pri izvedenih finančnih instrumentih, pri katerih eden izgubi, drug pridobi. Pri delnicah pa seveda ne, saj v resnici lahko vsi delničarji pridobijo ali izgubijo. Ob samem zaključku trgovanja tako tista zadnja cena delnice določa vrednost celotnega podjetja in posledično premoženje vseh imetnikov delnic.

Kot vem, je na voljo že prvi produkt iz sinergije vaše združitve: upravljanje znotraj krovnega sklada nad 100.000 EUR. Kako to deluje in komu je namenjen?

Namenjen je vsem, ki bi naložili vsaj 100.000 EUR in si želijo obenem aktivnega upravljanja svojih sredstev ter izkoriščati tudi davčne ugodnosti, ki jih prinaša varčevanje v krovnem skladu. Naš prvi korak je analiza in čim bolj natančna ugotovitev samega profila stranke in njenega odnosa do tveganja. Na tej osnovi bomo sestavili košarico skladov in jo nato v imenu stranke upravljali.

In česa stranka po navadi ne pozna?

Običajno vidimo, da stranka ne pozna tveganja, ki ga prinaša določena naložba, npr. kakšno tveganje je povezano z ameriškimi delnicami, ruskimi delnicami, dolgoročnimi obveznicami ... S tveganjem pa je povezan tudi sam pričakovan donos.

Verjetno je smiselno, da ta produkt koristijo tudi vsi, ki z mesečnimi vložki skozi nekaj let privarčujejo tak znesek?

Vlagatelji v podsklade krovnega sklada so morali do zdaj sami izbirati, v katere podsklade bodo nalagali sredstva, tovrstne odločitve lahko v tem primeru prepustijo nam. Izbiri enega izmed petih finančnih profilov glede na vlagateljev odnos do tveganja sledi ustrezna izbira portfelja: konservativni, preudarni, uravnoteženi, ambiciozni in dinamični. Na splošno so znotraj posameznih podskladov upravitelji zelo omejeni z investicijskimi politikami (kam lahko nalagajo sredstva). Upravljanje znotraj krovnega sklada bo prišlo do izraza zlasti pri zavzemanju izpostavljenosti znotraj posameznega naložbenega razreda, manj pa med naložbenimi razredi (vidik tveganja). Družba NLB Skladi ima 18 podskladov, ta storitev nam bo omogočala, da prenašamo sredstva med njimi glede na to, kateri se nam zdijo najbolj perspektivni. Storitev je tudi davčno zelo ugodna za stranke – možnost odloga ugotavljanja davčne obveznosti.

Ampak ključen produkt je individualno upravljanje premoženja nad 250.000 EUR. Prej je bil prag 60.000 EUR. Zakaj je to bolje?

Bolje je zaradi tega, ker se bomo lahko še bolj posvetili našim strankam, ki jih bo zaradi praga v prihodnje številčno manj. V veliki meri so to stranke, ki so tudi stranke Privatnega bančništva NLB, kjer sodelujemo z visoko  usposobljenimi finančnimi svetovalci, ki zelo dobro poznajo stranke in jim lahko še dodatno celostno svetujejo o vseh naložbah, tudi nefinančnih in depozitnih. Na tem mestu velja poudariti, da so najnižji zneski še vedno precej nižji od zneskov, ki pomenijo vstopnico za primerljive storitve v tujini.

Ali je bolj pomembno denar oz. vrednost ohranjati ali jo graditi/povečevati?

Povsem odvisno od posameznika in pri individualnem upravljanju premoženja dajemo posamezniku in njegovim željam ter sposobnosti prenašanja tveganja prednost pred vsem ostalim.

Upravljate praktično več kot 100 milijonov premoženja. Ali lahko mirno spite, kadar so trendi obrnjeni navzdol?

Najslabše od vsega za vlagatelje je, da izstopijo iz naložb, ko trgi naglo padajo, čeprav se zavedam, da je lažje reči kot storiti. Zadnja leta nasploh izrazito poudarjamo alokacijo premoženja med različne naložbene razrede in prilagoditev strukture portfelja strankinemu odnosu/sposobnosti prenašanja tveganja. Razviti trgi so se vsakič do zdaj po padcih pobrali nazaj in če zamudiš ravno te rasti po padcih, ti izgubljenih sredstev ne bo povrnil nihče.

V obdobjih naglo padajočih trgov delujemo upravitelji skoraj kot psihologi, klicev in obiskov strank je več, tudi ozračje je bolj napeto.

Ali praznujete in se veselite, ko uspešno povečujete vrednost premoženja?

Takrat so naše stranke najbolj zadovoljne in posledično smo tudi mi. Ko pa kakšna večja pozicija, sploh taka, ki si jo sam predlagal, »zdivja«, se zelo veselimo.

Kakšna znanja zares potrebuješ za upravljanje premoženja?

Najprej licenco ATVP, zaželeni pa so tudi  recimo certifikati CFA, FRM, stalno izobraževanje torej, predvsem pa je pomembna tudi izredna natančnost ter nekaj poguma.

V finančnih poslih naj bi bila čustva ovira, pa vendar smo čustvena bitja. Kako se naučite sprejemati odločitve le na osnovi racionalnih dejstev?

Sistem, izkušnje in izobraževanja.