01. 03. 2010

Veliko vlagateljev se nalaganja v vzajemne sklade, pa tudi vlaganja nasploh, loti na napačnem koncu. Čeprav se slišijo obetavno, vprašanja, kot so "Kaj je bilo najdonosnejše?", "Kaj je najperspektivnejše?" ali "Kaj je najbolj prodajano?" ne dajejo koristnih informacij za odločitev o naložbi.

Dober finančni svetovalec vlagatelju ne more hitro odgovoriti niti na vprašanje, kam naj naloži določeni znesek. Odgovor, za katerega večina vlagateljev pričakuje, da bo povsem preprost in ga mora vsak vsaj povprečno usposobljen finančni svetovalec kar stresti iz rokava, še zdaleč ni enoznačen in se močno razlikuje glede na množico informacij, ki jih je treba pridobiti pred finančnim nasvetom. Pomemben dejavnik pri odločitvi je tudi naložbeno tveganje. Pri naložbah praviloma lahko višjo pričakovano donosnost dosežemo le s prevzemanjem večjega tveganja. Koliko tveganja torej prevzeti? Pravilno se odloči tisti vlagatelj, ki pri naložbi prihrankov tvega ravno toliko, kot si lahko privošči - nič več in nič manj. Raven tveganja v največji meri določa priporočljivo sestavo premoženja in ni odvisna le od vlagateljevih lastnosti, ampak precej tudi od lastnosti gospodinjstva, v katerem vlagatelj živi. Za določitev primerne ravni tveganja gospodinjstva je treba iskreno odgovoriti na številna vprašanja, ki na prvi pogled z vlaganjem v vzajemne sklade nimajo veliko skupnega. Za pomoč pri iskanju pravih odgovorov smo v družbi NLB Skladi razvili aplikacijo NLB Skladi - Naložbena strategija, ki vam ob pomoči finančnega svetovalca poslovne mreže banke NLB d. d. pomaga sprejeti pravilno naložbeno odločitev. Skupaj vam torej pomagamo poiskati odgovor na vprašanje, kam naložiti določeni znesek finančnega premoženja.

Ključni koraki NLB Skladi - Naložbene strategije:

Vzajemni skladi niso primerni za vse finančne cilje

Namen varčevanja je tisti, ki pomembno določa, katere naložbe so primerne in katere ne. Tako na primer za doseganje osnovne finančne varnosti in za uresničevanje ciljev, ki jih gospodinjstvo namerava doseči prej kot v petih letih, naložbe v vzajemne sklade, zlasti delniške, v splošnem niso primerne. Med take cilje na primer štejemo varčevanje za nakup novega avtomobila, prenovo stanovanja ali načrtovanje daljšega potovanja.

Varčevanje v delniških vzajemnih skladih je primerno predvsem za dolgoročnejše strateške cilje, kot so denimo dodatna pokojnina, predčasna upokojitev ali varčevanje za financiranje prihodnjih potreb otrok (šolnine, prvo stanovanje).

Oblikovanje varnostne rezerve

Dober finančni svetovalec bo vlagatelju, ki išče nasvet, kam naložiti svoje finančno premoženje, najprej določil obseg premoženja, ki ga nikakor ne sme izpostaviti večjemu tveganju. To premoženje imenujemo varnostna rezerva, namenjena pa je pokrivanju nujnih življenjskih izdatkov gospodinjstva v določenem obdobju v primeru prekinitve dohodkovnih virov. Neko varnostno rezervo naj bi imelo vsako gospodinjstvo, njen obseg pa je odvisen od množice dejavnikov, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Varnostna rezerva naj bi praviloma omogočala kritje nujnih izdatkov gospodinjstva za dobo od treh do štiriindvajsetih mesecev, ta doba pa je odvisna od stopnje tveganosti posameznega gospodinjstva.

Ključne dejavnike, ki določajo tveganost gospodinjstva, lahko strnemo v dejavnike, povezane z dohodkom in zaposlitvijo, finančnimi bremeni, premoženjem ter drugimi dejavniki, kot so obseg zavarovanj, starost, zdravstveno stanje ....

Večja stabilnost zaposlitve, višja raven rednih dohodkov članov gospodinjstva, višji potencial za rast dohodkov v prihodnosti in večja konkurenčnost na trgu dela so dejavniki, ki zmanjšujejo potrebo po obsežni varnostni rezervi. Višja finančna bremena, tu mislimo predvsem na kredite in število nepreskrbljenih družinskih članov, seveda potrebo po varnostni rezervi večajo, medtem ko jo večji obseg nefinančnega premoženja (lastna stanovanjska nepremičnina, počitniške hišice, umetnine, plemenite kovine) manjša. Pomembno vlogo imajo tudi ustrezna višina premoženjskega in/ ali življenjskega zavarovanja ter starost in zdravstveno stanje članov gospodinjstva.

Zgoraj navedene dejavnike lahko strnemo v splošno pravilo, ki pravi, da bolj ko se je gospodinjstvo v primeru neugodnih dogodkov sposobno ali pripravljeno prilagoditi, manjše je finančno tveganje gospodinjstva in manjši je potreben obseg varnostne finančne rezerve.

Rezerva za srednjeročne finančne cilje

Poleg varnostne rezerve, ki je namenjena pokrivanju tekočih izdatkov gospodinjstva, so naložbe v bolj tvegane vzajemne sklade manj primerne tudi za doseganje srednjeročnih ciljev. To so cilji, katerih uresničitev vlagatelj načrtuje prej kot v petih letih. Priporočena doba vlaganja v dobro razpršene delniške vzajemne sklade je namreč v večini primerov vsaj pet let. Vlagatelji prepogosto svoje premoženje gledajo kot spremenljivko stanja, zanemarjajo pa tok v obliki prihrankov. Srednjeročni finančni cilji se namreč pogosto lahko financirajo tudi iz sprotnih prihrankov, pomagamo pa si lahko tudi s kratkoročnim zadolževanjem.

Strateška razporeditev prihrankov

Za učinkovite osebne finance je treba finančno premoženje obravnavati kot celoto. Šele takrat se lahko prihranki strateško razporedijo med naložbene strategije kratkoročno varnostno rezervo, rezervo za zagotavljanje srednjeročnih ciljev in sredstva, namenjena uresničevanju dolgoročnih strateških varčevalnih ciljev. Ker so slednji daleč v prihodnosti, se vlagatelji njihovega pomena premalo zavedajo in jim žal pogosto dajejo premajhen poudarek.

Vlagatelj ima interes finančnemu svetovalcu razodeti informacijo o svojem celotnem finančnem premoženju in ne le o tistem, ki ga želi naložiti v vzajemne sklade. Le tako bo finančni svetovalec premoženje optimalno razporedil med različne naložbene kategorije in tudi ustrezno svetoval. Vlagatelj pri snovanju naložbene strategije oceni tudi pričakovane povprečne mesečne prihranke gospodinjstva v prihodnje, mesečne nujne izdatke gospodinjstva in obseg srednjeročnih finančnih ciljev.

Vse omenjene podatke skupaj s prej opredeljenimi dejavniki, ki vplivajo na potrebni obseg varnostne rezerve, finančni svetovalec vnese v aplikacijo NLB Skladi - Naložbena strategija. Aplikacija na osnovi vnesenih podatkov izračuna, koliko prihrankov je treba nameniti za potrebe varnostne rezerve in zagotavljanje srednjeročnih finančnih ciljev, preostanek pa je na voljo za dolgoročno investiranje.

Profil vlagatelja

Ko je vlaganju namenjeni obseg prihrankov določen, je treba izbrati ustrezne vzajemne sklade. V koristno pomoč pri izbiri je vprašalnik Profil vlagatelja. S tem vprašalnikom se ocenita vlagateljeva subjektivna in objektivna toleranca naložbenega tveganja, od katerega je v največji meri odvisna priporočljiva razporeditev prihrankov med delniške (bolj tvegane) in obvezniške (manj tvegane) vzajemne sklade.

Končni rezultat

Končni rezultat je izdelana naložbena strategija, ki povezuje množico zgoraj omenjenih dejavnikov v celoto in pripelje do učinkovitih osebnih financ vlagatelja. Naložbena strategija priporoči razporeditev finančnega premoženja na varnostno rezervo (osnovna finančna varnost), potrebno rezervo za srednjeročne finančne cilje (avtomobil, bela tehnika, prenova stanovanja ...), delniške vzajemne sklade in obvezniške vzajemne sklade. NLB Skladi - Naložbena strategija vključuje tudi simulacijo vrednosti premoženja skozi čas upoštevaje pričakovane donosnosti posameznih naložbenih kategorij. Poleg najverjetnejšega so prikazani tudi različni scenariji donosnosti (od zelo pesimističnega do zelo optimističnega) predlagane sestave premoženja.

Prilagajanje strateških deležev v času

Naložbena strategija je dolgoročno naravnana in ne sme biti odvisna od tekočih borznih dogodkov. Kljub temu so osebne finance dinamične, zato je treba predpostavke naložbene strategije v času preverjati, in sicer najmanj enkrat letno. Sprememba naložbene strategije je potrebna v naslednjih primerih:

• ob pomembnejši spremembi enega ali več dejavnikov, povezanih z vlagateljevim osebnim finančnim profilom ali profilom gospodinjstva;
• če so donosnosti različnih naložbenih skupin v času močno različne; posledica tega so močnejša odstopanja trenutne sestave naložb od sestave premoženja, priporočene v naložbeni strategiji;
• ob približevanju varčevalnemu cilju je priporočljivo zmanjševati raven tveganja finančnega premoženja.

V naravi ljudi je, da želje vedno presegajo naše zmožnosti. To velja tudi za finančne cilje, ki si jih v življenju zastavljamo. Ustrezna naložbena strategija je tista, ki nam zagotavlja, da bomo svoje finančne cilje zadovoljili s čim manj odrekanja.