12. 05. 2014

Pretekli teden je bilo ob pomanjkanju gospodarskih objav v ospredju zasedanje Sveta Evropske centralne banke (ECB). Nevarnost nadaljevanja že tako nizke stopnje inflacije v evroobmočju zaenkrat še ni povzročila sprejetja stimulativnih ukrepov s strani ECB, morebitna reakcija pa je napovedana za zasedanje v juniju.

Regija	V zadnjem tednu (2.5.2014-9.5.2014)	Letos (31.12.2013- 9.5.2014)*
Svet - MSCI World	+0,43%	+1,57%
ZDA - S&P 500	+0,63%	+1,86%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,23%	+3,13%
Japonska - Topix	-0,17%	-7,36%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,13%	+0,65%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

V začetku preteklega tedna sta Evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) objavili obete glede gospodarske rasti v letošnjem in prihodnjem letu. Gospodarsko okrevanje evroobmočja se bo, sodeč po spomladanski napovedi Evropske komisije, nadaljevalo, rast BDP pa naj bi tako letos znašala 1,2 %, v letu 2015 pa 1,7 %. Gonilna sila rasti bo domače povpraševanje, saj naj bi zasebna potrošnja v čedalje večji meri pripomogla h gospodarski rasti zaradi pozitivnih učinkov, ki jih imata nizka inflacija ter stabilizacija trga dela na realne dohodke. Dodatno se pričakuje, da bo k rasti prispevalo vnovično povečanje investicij z večjim vlaganjem v opremo in projekte, še posebej na področju gradbeništva. Ključna predpostavka napovedanega okrevanja je uspešno nadaljevanje izvajanja strukturnih reform, njihovo zavlačevanje pa predstavlja tveganje in bi se lahko odrazilo v izgubi zaupanja vlagateljev na finančnih trgih. Poleg tega se je v zadnjih mesecih rahlo povečala negotovost v zvezi z zunanjim okoljem, zlasti zaradi rusko-ukrajinske krize. Skrb zbujajoče bi bilo tudi nadaljnje nižanje inflacije, ki bo po napovedih na ravni evrskega območja znašala 0,8 % v letošnjem in 1,2 % v prihodnjem letu. Poročilo o gospodarskih obetih je objavil tudi OECD, ki pričakuje 3,4 % rast svetovnega gospodarstva v letu 2014 in še nekoliko višjo v letu 2015 (3,9 %). Sicer so v poročilu izpostavili tudi, da mora biti monetarna politika še naprej prilagodljiva in ugodna, predvsem v evroobmočju in na Japonskem, medtem kot v ZDA zaradi postopnega opuščanja odkupov obveznic s strani ameriške centralne banke (Fed) pričakujejo dvig obrestnih mer tekom prihodnjega leta.

Četrtkovo zasedanje Sveta ECB je minilo brez presenečenj; ključna obrestna mera je namreč ostala nespremenjena (0,25 %). Precej več pozornosti so vlagatelji namenili tiskovni konferenci, na kateri je predsednik ECB Mario Draghi ponovil že večkrat izrečene besede, da bo ECB v primeru, če bo to potrebno, reagirala z orodji, ki jih ima na voljo. Dodal je še, da je Svet ECB soglasen glede uporabe nekonvencionalnih instrumentov (t.i. kvantitativno sproščanje oziroma kupovanje obveznic) ter da je pripravljen ukrepati na naslednjem zasedanju v juniju. Pred tem pa se želi seznaniti z dodatnimi analizami o obetih za inflacijo in o razpoložljivosti bančnih posojil zasebnemu sektorju, ki bodo pripravljene v začetku prihodnjega meseca. Kljub zmernemu okrevanju evroobmočja ostaja ključno tveganje nizka inflacija, na kar poleg cen energentov in hrane v zadnjih mesecih vpliva predvsem močan tečaj evra v primerjavi z dolarjem. Le-ta namreč upočasnjuje okrevanje evropskih gospodarstev, saj slabi zunanjo konkurenčnost, inflacijo pa zavira in jo tako ohranja precej pod ciljno vrednostjo (2 %).

V ZDA se bližamo zaključku sezone objav poslovnih rezultatov družb za prvo letošnje četrtletje. Med 454 od 500 družb, vključenih v delniški indeks S&P, jih je 75 % preseglo napovedi analitikov glede dobička. V splošnem so najvišjo rast dobička zabeležila telekomunikacijska podjetja, po drugi stari pa je bila najnižja rast dosežena pri družbah iz finančnega in energetskega sektorja. Med posameznimi družbami, ki so rezultate objavile v minulem tednu, sta v negativnem smislu najbolj izstopali ameriški internetni ponudnik AOL, ki mu je dobiček v prvem četrtletju v medletni primerjavi upadel kar za 64 %, ter ameriška trgovinska veriga Whole Foods Market. Slednji se je prodaja zaradi vse večje in močnejše konkurence upočasnila, zaradi česar so se znižale tudi napovedi o prihodnjem dobičku družbe, cena delnice pa se je po objavi novice znižala za skoraj 19 %.

Minuli teden so se vrednosti večine ključnih delniških indeksov sicer rahlo povišale, napovedana možnost ukrepanja ECB pa se je bolj kot na tečajih delnic odrazila na višjih cenah obveznic evroobmočja. Zahtevane donosnosti na španske in italijanske 10-letne državne obveznice so se namreč spustile pod 3 % in tako dosegle zgodovinsko najnižje stopnje. Tudi v prihodnjih tednih bo borzno dogajanje še naprej močno pod vplivom (ne)ukrepanja centralnih bank.