24. 12. 2019

Ameriške delnice so konec leta 2018 izgubile skoraj 20 % vrednosti, nič kaj bolje se v drugi polovici prejšnjega leta ni godilo niti preostalim borzam po svetu. Strah med vlagatelje so takrat zasejale čedalje bolj pogoste novice o skorajšnjem prihodu recesije in Trumpovo zaostrovanje trgovinske retorike. Naše mnenje pred skorajda natanko enim letom je bilo, da je strah pretiran, in hkrati smo napovedali višjo možnost pozitivnega presenečenja. Posledično smo napovedali okoli 11 % donosnost globalnih delnic, kar je bila naša najvišja napoved v zadnjem desetletju oziroma vse od leta 2009. Ob polovici leta smo kljub novim rekordom na borzah ostali optimisti in vlagateljem odsvetovali prodaje zgolj zaradi tempiranja. Tako smo sredi leta našo napoved ob boljšem razpletu dogajanja glede na naš najverjetnejši scenarij še dvignili, in sicer na okoli 20 %.

Čeprav smo v očeh vlagateljev konec lanskega leta morda delovali kot pretirano optimistični, pa se je izkazalo, da smo bili celo premalo pogumni pri svoji napovedi, saj so globalne borze letos porasle za 29,7 %¹. Uresničila se je tudi naša napoved, da kitajske fiskalne in denarne spodbude v letu 2019 ne bodo zadoščale za spodbuditev tamkajšnje gospodarske rasti, kar bi prek povečanega uvoza surovin vneslo nov val optimizma na trge v razvoju, ki so od razmer na trgu surovin znatno bolj odvisni. Posledično je donosnost na trgih v razvoju zaostala za donosnostjo delnic v razvitem svetu. Hkrati so skladno z našimi pričakovanji lepo donosnost ob ugodnih vrednotenjih in dobri gospodarski situaciji v Sloveniji, kljub ohlajanju velikega dela razvite Evrope, dosegle tudi slovenske delnice.

Znatno slabše, vendar še vedno dobro in tudi precej bolje od naših pričakovanj so jo odnesle tudi varne naložbe. Negotovost glede trgovinske vojne in brexita v prvih 9 mesecih leta ter ohlajanje globalnega gospodarstva sta v nasprotju z našo napovedjo povzročila vsesplošen upad obrestnih mer. Tako so kljub že v izhodišču nizkim obrestnim meram celo kožo odnesli tudi bolj konservativni vlagatelji, ki so imeli premoženje naloženo v evrskih podjetniških obveznicah (+6,5 %). Na ohlajanje globalnega gospodarstva in krepitev negotovosti so z napovedjo še bolj ohlapnih denarnih politik odreagirale najpomembnejše centralne banke, kar je pripomoglo k fantastičnemu borznemu letu 2019. Cena, ki so jo vlagatelji v delnice plačali za nihajnost tečajev in negativno donosnost v letu 2018, je bila v letošnjem letu več kot poplačana. Znova se je torej potrdil borzni rek, da na dolgi rok največ tvega tisti, ki nič ne tvega.