02. 09. 2013

Kako negotovost na finančnih trgih škodi bolj tveganim naložbam, kot so delnice, smo lahko ponovno videli v preteklem tednu. Negotovost glede morebitnih širših posledic ameriškega vojaškega posredovanja v Siriji namreč še vedno povzroča skrbi vlagateljem, kar je poleg pričakovanj o zmanjšanju denarnih spodbud ameriške centralne banke ključno za največji mesečni upad tečajev ameriških delnic vse od maja 2012.

Regija	V zadnjem tednu (23.8.2013-30.8.2013)*	Letos (31.12.2012 - 30.8.2013)*
Svet - MSCI World	-1,02%	+9,97%
ZDA - S&P 500	-0,47%	+14,44%
Evropa - DJ STOXX 600	-2,43%	+6,31%
Japonska - Topix	-1,25%	+12,91%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,04%	-11,96%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Negativna donosnost delniških naložb v preteklem tednu je predvsem posledica negotovosti glede Sirije. Tveganje, da bi se nemiri od tam selili v druge države Srednjega Vzhoda, je povzročilo tudi rast cene nafte. Ameriška administracija namreč obtožuje sirskega predsednika Basharja Al Asada, da je pri zatiranju državnih protestov uporabil kemično orožje. To naj bi ogrožalo tako ameriško kot svetovno varnost, zaradi česar je po mnenju Američanov posredovanje nujno potrebno. Vojaškemu posredovanju sta naklonjeni tudi Francija in Velika Britanija, ki pa zaradi pritiskov javnosti najprej potrebujeta dokaze Združenih narodov o tem, kdo je dejansko uporabil kemično orožje. Po drugi strani posredovanju standardno nasprotuje Rusija, morebitna zaostritev odnosov med Rusijo in ZDA pa za kapitalske trge predstavlja precej večjo grožnjo. V Siriji bi namreč, kljub morebitnim grozovitim posledicam ob vojaškem posredovanju, kakršenkoli razplet pomenil umiritev negotovosti na kapitalskih trgih. To bi verjetno znižalo ceno nafte in zlata, cena katerega je zaradi povečane negotovosti od konca junija v evrih porasla za več kot 10 %, ter dalo vnovično podporo bolj tveganim delniškim naložbam.

Onkraj Atlantika smo bili pretekli teden priča malenkost slabšim gospodarskim objavam. V ZDA so se julijska naročila trajnih dobrin znižala najbolj v zadnjem letu, kar pod vprašaj postavlja napovedi o pospešitvi ameriške gospodarske rasti v preostanku leta 2013. Znižanje naročil je delno povezano s čedalje višjimi obrestnimi merami in posledičnim ohlajanjem v nepremičninskem sektorju. Fiksne obrestne mere za 30-letne nepremičninske kredite so namreč od konca aprila zrasle s 3,4 % na 4,5 %, kar je vplivalo tudi na znižanje (-1,3 %) števila sklenjenih pogodb za nakup obstoječih stanovanj. Tudi višja 2,5 % anualizirana gospodarska rast v drugem četrtletju od sprva ocenjene 2,2 % rasti je predvsem posledica rasti zalog, kar bo ob nespremenjenem potrošniškem okrevanju negativno vplivalo na gospodarsko rast v preostanku leta. Slabši podatki v preteklem tednu v ZDA so že sprožili ugibanja o počasnejšem umiku monetarnih spodbud gospodarstvu s strani Ameriške centralne banke.

Bolj spodbudne objave v zadnjih tednih prihajajo iz Evrope. Podjetniško zaupanje v Nemčiji je tako avgusta zraslo na 16-mesečni vrh, pri čemer je rast indeksa presegla tudi najbolj optimistično izmed napovedi. Četrti mesec zapored je avgusta zraslo tudi podjetniško zaupanje v Italiji, kar nakazuje na izhod tretjega največjega evropskega gospodarstva, Italije, iz recesije v tretjem četrtletju letošnjega leta. Večji upad tečajev evropskih delnic v primerjavi s tečaji ameriških v preteklem tednu je tako predvsem posledica rasti vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z evrom. Kljub vsemu nervozo med vlagatelje vnaša morebitna politična kriza v Italiji. Iz Berlusconijeve stranke so namreč zagrozili, da bodo ob morebitni izločitvi Silvia Berlusconija iz parlamenta zaradi nedavne obsodbe o davčni utaji zrušili trenutno vlado.

Pri posameznih družbah je pretekli teden izstopal britanski telekomunikacijski operater Vodafone, ki se je omenjal pri največjem prevzemu po letu 2000. Ta je sporočil, da se dogovarjajo o prodaji 45 % deleža v ameriški družbi Verizon Wireless za 130 milijard dolarjev, kar je povzročilo približno 10 % skok delnice Vodafone.

Negotovost je negativna za kapitalske trge, saj povzroča beg vlagateljev od bolj tveganih naložb z višjo pričakovano donosnostjo v očeh vlagateljev v bolj varne naložbe, kot so obveznice in zlato. Občutnejšo rast tečajev delnic tako lahko pričakujemo šele po razrešitvi trenutno prisotnih negotovosti.