20. 10. 2014

Slab začetek, malo boljši konec – tako bi lahko na kratko povzeli dogajanje na kapitalskih trgih v minulem tednu. Potem ko se je do četrtka nadaljevalo padanje vrednosti najpomembnejših delniških indeksov, ki poteka že cel oktober, je petek prinesel precejšen odboj tečajev navzgor.

Regija	V zadnjem tednu (10.10.2014-17.10.2014)*	Letos (31.12.2013 - 17.10.2014)*
Svet - MSCI World*	-1,83%	+4,88%
ZDA - S&P 500*	-2,04%	+10,21%
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,91%	-2,92%
Japonska - Topix*	-5,22%	-3,77%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-2,34%	+5,18%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Objava podatkov o visokem zaupanju ameriških potrošnikov in solidni poslovni rezultati družb v letošnjem tretjem četrtletju so pripomogli k vsaj začasni ustavitvi pocenitve delnic. Kazalnik potrošniškega zaupanja v ZDA, ki ga meri Univerza v Michiganu, je oktobra s 84,6 porasel na 86,4 točke ter s tem dosegel najvišjo vrednost v zadnjih 7 letih. Okrevanje ameriškega gospodarstva, ki se že dlje časa kaže tudi na nepremičninskem trgu in trgu dela, je skupaj z izboljšanjem razpoloženja potrošnikov dobra popotnica predvsem za ameriške trgovce, saj se bliža zaključek leta ter s tem praznična nakupovalna sezona. Prodaja v novembru in decembru, ki predstavlja ključno obdobje za dobiček trgovskih družb, naj bi se namreč tudi v letošnjem povišala, in to za več kot 4 % v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.

Na gibanje ključnih delniških indeksov pa bodo tudi v prihodnje pomembno vplivale centralne banke. Z namenom okrepitve delovanja transmisijskega mehanizma denarne politike in podpore kreditiranja gospodarstva v evroobmočju Evropska centralna banka (ECB) v tem mesecu začenja z nakupi kritnih obveznic (covered bonds) in instrumenti, zavarovanimi s premoženjem (asset-backed securities). Zaskrbljenost zaradi ohlajanja globalne gospodarske rasti v povezavi s padcem cen energentov in nizkimi inflacijskimi pričakovanji ima vpliv na delovanje ameriške centralne banke (Fed), medtem ko so reakcije ECB povezane še s slabšimi makroekonomskimi podatki, objavljenimi v zadnjih tednih. Tako je v preteklem tednu vlagatelje razočarala objava o nižjem zaupanju v nemško gospodarstvo. Po raziskavah inštituta za evropske ekonomske raziskave ZEW je vrednost kazalnika zaupanja v gospodarstvo evroobmočja upadla. Že deseti mesec zapored se je znižala tudi vrednost kazalnika, ki meri gospodarsko klimo v Nemčiji. Razmere tamkajšnjega gospodarstva se po pričakovanjih analitikov v prihodnjih mesecih še ne bodo izboljšale, pa tudi nemška vlada je znižala napovedi o gospodarski rasti za letošnje in prihodnje leto. Lokomotiva evroobmočja naj bi zaradi posledic rusko-ukrajinske krize ter splošnega ohlajanja svetovnega gospodarstva letos dosegla 1,2-odstotno rast BDP (prejšnja napoved: 1,8 %), napoved nemške vlade za gospodarsko rast v letu 2015 pa se je z 2,0 % znižala na 1,3 %. Alarm o upočasnitvi rasti svetovnega gospodarstva, ki v zadnjem obdobju postaja vse glasnejši, v ospredje zanimanja vlagateljev postavlja delovanje monetarne politike, ne le v Evropi in ZDA, pač pa tudi v Aziji. Kitajska centralna banka je v petek sporočila, da bo še dodatno pomagala največjim bankam z namenom zagotovitve zadostne likvidnosti ter spodbuditve gospodarstva. Toda preveč ohlapna politika centralnih bank predstavlja tudi finančno tveganje za prihodnost.

V tednu, ki je za nami, se strah vlagateljev ni kazal le na delniških trgih, temveč tudi na trgu obveznic, kamor so se nekateri preusmerili v iskanju varnega zatočišča. Nemške in ameriške države obveznice so se tako podražile, po drugi strani pa so se povišale zahtevane donosnosti do dospetja 10-letnih državnih obveznic najbolj zadolženih članic evroobmočja. V ospredju pozornosti vlagateljev se je znašla Grčija, ki želi predčasno izstopiti iz mednarodnega programa pomoči, zaradi česar se postavljajo vprašanja o vzdržnosti javnih financ ter finančnega sistema, dodatno pa je v državi naraslo tudi politično tveganje. Zaskrbljenost v zvezi s tem je v četrtek povišala zahtevano donosnost na 10-letni grški dolg za več kot odstotno točko ter jo pognala vse do 8,8 %.

Pretekli teden je minil v znamenju vznemirjenosti vlagateljev ter višje nihajnosti delniških tečajev, kljub visoki petkovi rasti delnic pa so tedenske donosnosti ključnih delniških indeksov ostale negativne. Omeniti velja še, da se v ZDA nadaljuje sezona objav poslovnih rezultatov družb v tretjem četrtletju. Internetni velikan Google je zaradi upočasnjene rasti na področju oglasov zabeležil upad neto prihodkov v višini 5,4 % glede na isto četrtletje lani. Tudi v tem tednu ne bo manjkalo novic o poslovanju podjetij; med drugim bo rezultate objavil še en ameriški gigant, Apple, za katerega analitiki pričakujejo rast dobička.