24. 01. 2022

Borzni indeksi so teden končali v negativnem območju, namreč poglobile so se skrbi glede inflacije in naraščajočih zahtevanih donosnosti obveznic. Inflacija v Združenem kraljestvu je decembra dosegla najvišjo raven v 30ih letih. Razpoloženje je še poslabšala previdnost vlagateljev, ko so podjetja pričela objavljati poslovne rezultate in so se napetosti med Rusijo in zahodom poslabšale.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (14.1.2022 - 21.1.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 - 21.1.2022)
Svet - MSCI World*	-4,19%	-6,01%
ZDA - S&P 500*	-5,20%	-7,34%
Evropa - DJ STOXX 600*	-1,40%	-2,69%
Japonska - Topix*	-2,23%	-2,23%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,55%	+1,39%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Borzni indeksi so teden končali v negativnem območju, namreč poglobile so se skrbi glede inflacije in naraščajočih zahtevanih donosnosti obveznic. Zahtevana donosnost oz. tržna obrestna mera referenčne 10-letne ameriške državne obveznice je v enem trenutku dosegla celo 1,90 %. Inflacija v Združenem kraljestvu je decembra dosegla najvišjo raven v zadnjih 30ih letih. Razpoloženje je še poslabšala previdnost vlagateljev, ko so podjetja pričela objavljati poslovne rezultate in so se napetosti med Rusijo in zahodom poslabšale. Iz Moskve so sporočili, da ni smiselno nadaljevati pogovorov z ZDA in Evropsko unijo, saj sta tabora še vedno zelo narazen.

V polnem razmahu je sezona objav poslovnih rezultatov podjetij. Iz Renaulta sporočili, da je prodaja v letu 2021 ponovno upadla zaradi pomanjkanja polprevodnikov. Vodstvo pričakuje, da se bo stanje izboljšalo v drugi polovici letošnjega leta. Nekaj dni pozneje je nizozemski ASML (največji evropski proizvajalec polprevodnikov) dejal, da bo dobava čipov leta 2022 še vedno problematična. Pričakujejo, da se bo prodaja letos povečala za 20 %, izpostavili pa so, da bo rast omejevala ponudba, ki ne bo zadostila naraščajočemu povpraševanju. V segmentu financ so iz španske bančne skupine BBVA dejali, da želijo delničarjem v letu 2022 izplačati več kot 7 milijard evrov z odkupi delnic in dividendami. To je znak zaupanja skupine v poslovanje v prihodnjih letih. Na področju maloprodaje oblačil, so dobički ponovno presegli pričakovanja pri Pumi in Hugo Bossu, ki sta poročala o zavidljivih številkah za četrto četrtletje. Po drugi strani so iz AB Foods, ki je Primarkovo matično podjetje, dejali, da je širjenje različice Omikron prizadelo obisk v njihovih trgovinah v decembru.

Onkraj luže so bila poročila o zaslužkih bank različna, saj so se stroški pri JP Morgan in Goldman Sachs močno povišali. Po bilančni vsoti drugi največji Bank of America je uspelo obvladati stroške v osupljivi meri, napovedali so tudi pospešek pri rasti posojil. Tečaji omenjenih bank so sledili objavam, najbolje in brez večje spremembe vrednosti sta jo odnesla Bank of America in Citigroup, ki je pri 0,7 kratniku knjigovodske vrednosti daleč najcenejša od velikih bank. Tečaja bank JP Morgan in Goldman Sachs pa sta po objavi dan zaključila med 6-7 % nižje. Delnica Netflix-a je po četrtkovem zaključku trgovanja upadla za 20 %, potem ko je podjetje objavilo, da načrtujejo znatno nižjo rast naročnikov v naslednjem četrtletju (2,5 milijona namesto 6,3 milijona od analitikov pričakovanih novih naročnikov). Izpostaviti velja, da je do visokega padca prišlo kljub temu, da je podjetje poročalo o bistveno višjem dobičku od pričakovanega.

Za presenečenje tedna pa je poskrbel Microsoft, ki je objavil prevzemno ponudbo v višini 68,7 milijarde dolarjev za ameriškega velikana videoiger Activision Blizzard (Call of Duty, World of Warcraft, Guitar Herro…). Ponudba pomeni 45-odstotno premijo glede na zadnji tečaj delnice pred objavo. Izvršni direktor Microsofta Satya Nadella je potezo utemeljil z izjavo, da bodo video igre igrale ključno vlogo pri razvoju 3D resničnostnega sveta (angl. metaverse). Če bo ponudba dobila regulatorno odobritev, bo to največji prevzem v zgodovini Microsofta.