02. 12. 2024

Kljub temu da Trump še niti ni začel novega mandata, se zdi, kot da svet že pleše po njegovih ritmih. V preteklem tednu je prihajajoči predsednik ZDA presenetil z napovedjo 25 % davka na izdelke iz sosednje Mehike in Kanade. Praktično pregovorno pa je v ustih Trumpa beseda tarifa povezana s Kitajsko in tudi tokrat ni bilo nič drugače.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (22.11.2024 – 29.11.2024)	Donosnost letos* (31.12.2023 – 29.11.2024)
Svet - MSCI World	-0,23%	+28,09%
ZDA - S&P 500	-0,35%	+34,08%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,37%	+9,98%
Japonska - Topix	+1,43%	+14,14%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-2,18%	+13,23%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

Po zaključku poslovnih objav podjetij za tretje četrtletje iz ameriškega indeksa največjih družb S&P 500 se vlagatelji ozirajo k prihodnji ameriški administraciji, ki ji bo poveljeval novoizvoljeni predsednik Trump. Predsednik, ki je znan po svojih občasno tudi kontroverznih izjavah in potezah, tudi v tem tednu ni razočaral. V ponedeljek je najavil novega finančnega ministra, g. Scotta Bessenta, veterana v upravljanju hedge skladov, ki naj bi z logiko Wall Streeta na trge prinesel več razuma. Upanje, da bi predsednik ostal zgolj pri besedah, vsaj kar se tiče zunanjetrgovinskih partneric, se je hitro razblinilo z napovedjo novih tarif. Cena delnice družbe GM je po najavi tarif upadla za 9 %, saj je ameriški proizvajalec vozil močno vpet v dobavno verigo tako z južno kot severno sosedo. Vrednost delniškega indeksa S&P 500 se je v zadnjem tednu znižala za 0,35 %, merjeno v evrih. Trgovanje onstran Atlantika je bilo sicer skrajšano zaradi začetka razprodaj ob koncu leta, ki ga zaznamuje zahvalni dan, ko so borze zaprte, sledi pa mu tudi pri nas vedno boj poznani črni petek. K blažjemu padcu cen delnic je nekaj zagotovo prineslo tudi v torek objavljeno premirje na Bližnjem vzhodu, še večji vpliv pa je objava imela na ceno nafte, ki se je v zadnjem tednu znižala za 4,6 %. Med makroekonomskimi objavami je bila večina pozitivnih, izjema so bila le naročila trajnih dobrin, ki so se v ZDA na mesečni ravni povečala zgolj za 0,2 % (pričakovanja 0,5 %), če v izračunu ne bi upoštevali naročil za obrambo in transporta, pa bi to pomenilo znižanje naročil za 0,2 %. Najava novega finančnega ministra je očitno pozitivno vplivala na ameriško zadolževanje, saj se je donosnost 10-letne državne obveznice znižala za 15 bazičnih točk.

Najavljene tarife so negativno vplivale tudi na evropske delniške trge, kar je razumljivo, saj gospodarstvo stare celine sloni na izvozu. Vrednosti širšega delniškega indeksa Stoxx 600 se je tako na tedenski ravni povišala zgolj za 0,37 %. Kapitalske trge je sicer negativno presenetila objava letne inflacije v območju evra, ki je z vrednostjo 2,3 % že drugi mesec zapored presegla pričakovanja. Po drugi strani pa je osnovna inflacija, ki ne vključuje cen energentov, hrane, alkohola in se smatra za bolj stabilno, ostala na 2,7 %. Od makroekonomskih objav velja omeniti, da se je v Nemčiji prodaja na drobno pretekli mesec znižala za 1,5 % (pričakovano 0,5 %). Zadnji teden je Evropo zaznamovala predvsem situacija na trgu državnih dolžniških instrumentov, kjer se je izenačila donosnost francoske in grške 10-letne obveznice pri 2,9 %. Glede na to, da je pred 12 leti, ko je bila evropska dolžniška kriza na višku, Grčija pa ena od držav neslavno poimenovane PIGS skupine, donosnost 10-letne grške obveznice znašala celo 40 %, se zdi sedanja izenačitev naravnost neverjetna. Na francosko rast cene zadolževanja je vplivala predvsem politična nestabilnost, ker je predsednik vlade želel znižati prihodnjo proračunsko porabo za 60 milijard evrov, temu pa ostro nasprotuje vodja opozicije, posledično se je glede na šibkost nove vlade politična negotovost bistveno povečala.

Čeprav napovedanih dodatnih 10 % davka na izdelke s Kitajske zagotovo ni dobra novica za tamkajšnje izvoznike, je delniški indeks CSI 300 v preteklem tednu ostal praktično na isti ravni. Vlagatelji namreč upajo na dodatne vladne spodbude domačemu gospodarstvu. Dobički v industriji so že 3 mesece v upadu, samo oktobra so se znižali za 10 %. V zvezi z novimi tarifami je Trump 'zagrozil' državam, imenovanim s kratico BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika), davek v višini 100 %, v kolikor bi se te države odpovedale ameriškemu dolarju kot rezervni valuti. Omeniti velja še v večini medijev dokaj prezrt podatek, da naj bi Rusija iz proračuna za leta od 2025 do 2027 kar za 25 % povečala izdatke za obrambo, kar ne daje upanja za mir v Evropi.