12. 07. 2021

Virus Covid-19, navkljub obsežnim programom cepljenja, še vedno skrbi javnost – tokrat je najbolj problematična nova različica delta. Makroekonomski podatki v Evropi in ZDA so nekoliko razočarali, kar je spodbudilo centralne banke, da nadaljujejo obdobje visoke likvidnosti. Spor članic OPEC+ je vplival na znižanje cene nafte.

Indeks  Donosnost v zadnjem tednu* (2.7.2021- 9.7.2021) Donosnost letos* (31.12.2020-9.7.2021)

Svet - MSCI World*

+0,05%

+18,17%

ZDA - S&P 500*

+0,22%

+20,76%

Evropa - DJ STOXX 600*

+0,24%

+16,90%

Japonska - Topix*

-1,54%

+3,95%

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

-2,78%

+6,48%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Navkljub obsežnim programom cepljenja proti virusu Covid-19, strah pred novim valom epidemije ne pojenja. Nova različica virusa, t.i. delta, se še naprej širi, predvsem med državami, kjer je precepljenost relativno nizka. Ta negotovost se preliva tudi na finančne trge, ki so pretekli teden precej zanihali. Zahtevana stopnja donosnosti ameriških 10-letnih državnih obveznic je v četrtek padla pod 1,3 %, kar je prvič po februarju letos. To je bil za marsikaterega vlagatelja signal, da se kapital preusmerja iz bolj tveganih delniških v manj tvegane obvezniške naložbe, kar je premaknilo tečaje delnic navzod. Ob tej novici jo je najslabše odnesel bančni sektor, saj nizke obrestne mere precej spodjedajo marže bank. Tudi makroekonomski podatki v ZDA pretekli teden niso bili najbolj vzpodbudni. Indeks inštituta ISM, ki meri obseg dejavnosti storitvenega sektorja, je bil pod pričakovanji in nakazuje na postopno ohlajanje rasti. Podobno je razočaralo tudi število novih prosilcev za nadomestilo v primeru brezposelnosti, saj je zraslo nad pričakovanji, poleg tega pa so tudi za nazaj število popravili navzgor. A prav te težave so v sredo pognale ameriški kapitalski trg na novo rekordno vrednost. Monetarna politika ameriške centralne banke (Fed) je namreč ključna za kapitalske trge in Fed je že nekaj časa nakazoval, da bo začel postopoma zmanjševati likvidnost na trgu. A tudi Fed je prepoznal povečano negotovost v gospodarstvu, zaradi česar se je povečala verjetnost podaljševanja trenutne ohlapne denarne politike.

Cena nafte je pretekli teden znatno upadla, potem ko se je predčasno zaključilo zasedanje OPEC+ zaradi nesoglasij med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). V ZAE so bili proti podaljšanju omejitev črpanja nafte, saj so prepričani, da so bile omejitve že pred tem za njih prenizko postavljene. Padec cen pa je predvsem posledica špekulacij, da bodo ZAE na lastno pest povečali proizvodnjo nafte, čemur bi lahko sledile tudi ostale države. Članice OPEC+ so namreč uvedle omejitve črpanja že pred epidemijo Covid-19, kot odgovor naglega upada cen. Od takrat pa so cene praktično v celotnem obdobju rastle, saj so se gospodarstva postopoma vedno bolj odpirala in povečevala povpraševanje po nafti. Trenuten upad cen nafte bo koristil predvsem centralnim bankam, saj so te vedno bolj zaskrbljene nad potencialno rastjo inflacije, v zadnjem obdobju pa so bile prav cene nafte glavni dejavnik za rast inflacije.

Evropska centralna banka je na srednji rok sprejela novo ciljno inflacijo. Trenutno je cilj 2 % inflacija, pri čemer je ECB sporočila, da bodo na kratek rok tolerirali tudi krajše višje stopnje inflacije. Pred tem je bila ciljna inflacija definirana kot nižja, a blizu 2 %. S tem si je ECB pustila nekoliko več manevrskega prostora pri ohranjanju nizkih obrestnih mer. Tudi tečaji evropskih borz so v preteklem tednu zanihali, a na koncu končali nekoliko nad nivoji tedna prej. Evropski delniški indeks Stoxx 600 je teden zaključil 0,24 % višje. Od pomembnejših delniških indeksov je nemški DAX pretekli teden zrasel za 0,24 %, francoski CAC 40 je upadel za 0,36 %, italijanski MIB za 0,91 %, britanski FTSE 100 pa je ostal na približno enakih nivojih. V Združenem kraljestvu se je gospodarska rast maja upočasnila na 0,8 %, predvsem na račun slabše rasti maloprodaje, gradbenega sektorja in proizvodnje. Tudi Nemčija kaže znake upočasnjevanja rasti, saj ji je industrijska proizvodnja maja upadla za 0,3 %. Še naprej grozi nov val epidemije v Evropi, predvsem na račun delta različice virusa in nizke stopnje precepljenosti prebivalstva. Trenutno je najbolj prizadeta Španija, ki je že sprejela določene omejitve za zajezitev epidemije, v Franciji pa svarijo, da se bi nov val lahko pričel že julija.

Nazaj