01. 07. 2008

1. Investicijska družba Maksima bo vzajemni sklad

Skupščina investicijske družbe Maksima, delniške investicijske družbe, d. d., je 10. 4. 2008 sprejela sklepe, ki predstavljajo podlago za preoblikovanje investicijske družbe v vzajemni sklad NLB Skladi - Globalni delniški sklad. Investicijska družba bo ustvarjene dobičke iz lanskega leta v celoti investirala in letos ne bo izplačala dividend. Družba NLB Skladi je delničarje seznanila z načrtovano naložbeno politiko investicijskega sklada, ki bo hkrati nalagal tako na trge v razvoju kot na razvite kapitalske trge.

2. Naročilo na publikacijo Naložbeni pregled NLB Skladi v e-obliki

Na publikacijo Naložbeni pregled NLB Skladi v elektronski obliki se lahko naročite tako, da nam s spletnih strani www.nlbskladi.si pošljete elektronsko sporočilo. Obrazec za naročilo najdete poleg aktualne številke Naložbenega pregleda.

3. Analitski pregled NLB Skladi

Družba NLB Skladi je aprila začela izdajati publikacijo Analitski pregled NLB Skladi, ki je namenjena vsem vlagateljem v vzajemne sklade NLB Skladi. S publikacijo želimo vlagateljem podati naš pogled na tekoče dogodke na kapitalskih trgih. Analitski pregled bo izhajal šestkrat letno v elektronski obliki. Če ste vlagatelj(ica) v vzajemne sklade NLB Skladi, se na Analitski pregled lahko naročite po elektronski pošti na naslov narocila@nlbskladi.si. V naslov sporočila vpišite "Naročilo na Analitski pregled NLB Skladi", v besedilo pa ime in priimek ter številko pristopne izjave (za enega od vzajemnih skladov NLB Skladi, v katerem imate naložbe).

Nekaj poudarkov iz prve (aprilske) številke:

 Z vidika dolgoročnega investitorja so delnice v razvitem svetu ugodno vrednotenene samo upoštevaje zgodovinska povprečja, pričakovanja analitikov o prihodnjih dobičkih družb (v primeru pravilne predpostavke o dokaj blagi in kratki recesiji v ZDA z manjšimi posledicami za preostali svet), ampak tudi v primerjavi s trenutnimi donosnostmi dolgoročnih obveznic višjih bonitet.

Zgodovinsko gledano je bilo s strani številnih avtorjev (npr. John Y. Campbell in Robert J. Shiller; Valuation Ratios and the Long-Run Stock Market Outlook; Journal of Portfolio Management (Winter 1998), 24(2): 11-26) dokumentirano, da je bila raven osnovnih kazalcev vrednotenja celotnega delniškega trga (pretekli P/E in dividendna donosnost) ena ključnih določljivk donosnosti delnic v naslednjih desetih letih.

Primerjava trenutnega ekonomskega, finančnega in borznega stanja z obdobjem po poku tehnološkega balona razkrije precej razlik, ki vlivajo vlagateljem upanje. Vrednotenja borznih družb ob tokratnem šoku so bistveno nižja, kot so bila ob prejšnjem borznem šoku.

Kljub izjemni rasti cene zlata velja poudariti, da zlato nikakor ni popoln hranilec vrednosti, saj je povezanost gibanja cen zlata s stopnjo inflacije relativno nizka. Od leta 1988 znaša korelacija med mesečno inflacijo v ZDA in donosnostjo zlata le 23 odstotkov, korelacija med inflacijskimi stopnjami v evroobmočju in donosnostjo zlata pa je od uveljavitve evra še nekoliko nižja, in sicer 17,5 odstotka.