15. 04. 2013

Pretekli teden je minil v znamenju pričetka sezone objav poslovnih rezultatov družb za prvo četrtletje 2013, rast borznih indeksov pa so poganjale predvsem napovedi Ameriške centralne banke o nadaljevanju politike odkupovanja obveznic vse do konca leta.

Regija	V zadnjem tednu (5.4.2013 - 12.4.2013)*	Letos (31.12.2012 - 12.4.2013)*
Svet - MSCI World*	+1,97%	+9,67%
ZDA - S&P 500*	+1,63%	+12,27%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,83%	+4,54%
Japonska - Topix*	+5,07%	+17,30%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+0,48%	-2,62%

Na vsesplošno pozitivno razpoloženje vlagateljev v minulem tednu so med drugim vplivali prvi poslovni rezultati družb, 56 % družb je namreč preseglo pričakovanja analitikov (izmed objavljenih 30 družb od skupno 499). Presenetil je predvsem ameriški finančni gigant JPMorgan, ki je v prvem četrtletju letošnjega leta povečal dobiček za kar 33 %, predvsem na račun močnega krčenja stroškov, poleg tega pa je na rast prihodkov vplivalo precejšnje zmanjšanje rezervacij za slaba posojila (v vrednosti 1,2 milijard $) zaradi vidnega izboljšanja kakovosti kreditnega portfelja banke. Cena delnice družbe je v letošnjem letu porasla že za 12 %. Za nekoliko večjo negotovost vlagateljev pa je poskrbel največji svetovni proizvajalec aluminija Alcoa, ki kljub porastu dobička za 15 % v zadnjem četrtletju ob hkratnem padcu prihodkov vzbuja skrb vlagateljem zaradi dvomov o rasti prodaje v letošnjem letu.

Za zvišanje ameriških delniških indeksov je sredi tedna poskrbela novica s sredinega zasedanja članov monetarnega odbora Ameriške centralne banke (FED) o nadaljevanju politike odkupa obveznic oz. kvantitativnega sproščanja vse do konca leta. Kljub sprejeti odločitvi o nadaljevanju »ultraohlapne« denarne politike z namenom spodbujanja gospodarske rasti, ki je deloma tudi zaslužna za rast delnic, so nekateri člani izrazili zaskrbljenost. Nadaljevanje »agresivnega« odkupovanja bi namreč lahko povzročilo inflacijske pritiske, potem ko bi si gospodarstvo nekoliko bolj opomoglo. Drugi so se strinjali, da bi bilo smotrno, v kolikor bi se razmere na trgu dela v skladu s pričakovanji izboljšale, postopoma zmanjševati znesek mesečnih odkupov in jih do konca letošnjega leta popolnoma odpraviti.

Kljub pozitivnemu vzdušju na delniških trgih smo na trgu surovin v preteklem tednu spremljali trend upadanja cen. Strah vlagateljev, da bi tako kot Ciper tudi ostale države (Italija, Portugalska) začele prodajati svoje zlate rezerve, se je v petek odrazil v padcu cene zlata za skoraj 5 %, skoraj enak padec pa je zabeležilo tudi srebro. Upadla je tudi cena nafte brent na 101,08 dolarja, kar je predvsem posledica novice o nižji ameriški marčevski prodaji na drobno in znižanih napovedi vodilnih agencij glede letošnjega svetovnega povpraševanja. Poleg tega pa je tudi Kitajska marca uvozila dobra dva odstotka manj nafte kot v istem mesecu lani.

V senci dogajanja na borznem prizorišču niso ostali niti sveži makroekonomski podatki ob zaključku tedna, ki so pomembnejše borzne indekse obrnili rahlo navzdol. Ameriško gospodarstvo je poleg padca prodaje na drobno zabeležilo tudi nižjo aprilsko vrednost indeksa potrošniškega zaupanja. Tudi s stare celine smo bili deležni negativnih novic tako iz Španije kot iz Italije, kjer je industrijska proizvodnja upadla bolj od napovedi, v Španiji celo za 6,5 %. Močen porast japonskega indeksa v minulem tednu pa je posledica nadaljevanja upadanja japonskega jena kljub povečanim nasprotovanjem ZDA.

V središču pozornosti vlagateljev se je v preteklem tednu ponovno znašel Ciper, po oceni Mednarodnega denarnega sklada so namreč stroški za reševanje Cipra presegli začetnih 17,5 mrd € ter narasli že na 23 mrd €. Kljub nekaterim špekulacijam bo država dobila le 10 mrd € pomoči, kot je bilo sprva dogovorjeno, sama bo tako morala poiskati dodatnih 13 mrd € in ne 7,5 mrd €, kot je bilo predvideno na začetku. Skrb vzbujajoče pa je tudi dogajanje v Sloveniji, ki se je pretekli teden znašla v središču tujih medijskih objav. Tako smo bili minuli teden priča podpovprečno uspešni dražbi zakladnih menic, zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice je poskočila kar za 53 bazičnih točk na 6,58 %.