27. 05. 2024

Osrednji dogodek minulega tedna je bila zagotovo objava četrtletnih poslovnih rezultatov razvijalca procesorjev Nvidia, ki je ponovno presegla že precej visoka pričakovanja analitikov in nakazala, da se manija okrog umetne inteligence ne ustavlja. Manjšo korekcijo na trgih so dan kasneje povzročile objave o gospodarski aktivnosti, ki so presenetile tako v Evropi kot v ZDA in s tem ponovno nekoliko zvišale kratkoročna inflacijska pričakovanja.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (17.5.2024 – 24.5.2024)	Donosnost letos* (31.12.2023 – 24.5.2024)
Svet - MSCI World	-0,05%	+12,46%
ZDA - S&P 500	+0,25%	+14,09%
Evropa - DJ STOXX 600	-0,28%	+11,07%
Japonska - Topix	-0,73%	+7,14%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-1,28%	+8,97%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Kako visoko je bila postavljena letvica pričakovanj analitikov pri četrtletnih rezultatih podjetja Nvidia, najbolje ponazori dejstvo, da so analitiki na letni ravni pričakovali kar 241 % rast prihodkov in kar 413 % rast dobička. V obeh primerih je podjetje pričakovanja preseglo, saj so prihodki v višini 24,69 milijard dolarjev za kar 262 % presegali tiste iz enakega obdobja lani, medtem ko je bil dobiček v višini 6,12 dolarja na delnico za kar 461 % višji od dobička prvega četrtletja leta 2023. Tečaj delnice se je posledično pretekli teden zvišal za dodatnih 15,36 % in prvič presegel mejo 1000 dolarjev za delnico. Izvršni direktor podjetja Jensen Huang je ob objavi rezultatov napovedal višjo prihodnjo dividendo in cepitev delnic v razmerju 10 proti 1. Pozitivne za gospodarsko rast v ZDA, a nekoliko manj za inflacijska pričakovanja v prihodnjih mesecih so bile objave indeksov nabavnih menedžerjev, ki jih izvaja podjetje S&P Global in merijo raven gospodarske aktivnosti. Vrednost sestavljenega indeksa je znašala 54,4, kar je precej več od pričakovanih 51,1 in nakazuje na konkretnejše izboljšanje razmer v gospodarstvu. Vrednosti, višje od preteklega meseca in hkrati od 50, ki ločuje območje ekspanzije od krčenja, sta zavzela tako proizvodni PMI indeks (50,9) kot storitveni (54,8), kar so tržni udeleženci razumeli kot potencialni razlog za morebitna negativna presenečenja pri objavah rasti cen v prihodnjih mesecih, s čimer se je verjetnost za prvi rez obrestnih mer ponovno pomaknila v smeri enega reza v višini 25 bazičnih točk v mesecu decembru. Na drugi strani je aprila že drugi mesec zapored upadla prodaja rabljenih hiš, v nasprotju s pričakovanji pa je za 4,7 % upadla tudi prodaja novih hiš, kar je posledica predvsem okolja visokih obrestnih mer, saj je obrestna mera za 30-letna hipotekarna posojila šele v četrtek upadla na 6,94 %, potem ko se je več kot mesec dni nahajala v območju nad 7 %.

V Evropski uniji se medtem stopnjujejo pričakovanja glede prvega reza obrestnih mer, do katerega bi lahko prišlo že na naslednjem zasedanju Evropske centralne banke, ki bo 6. junija. Takšne načrte je v nedavnem intervjuju za irsko televizijo RTE potrdila tudi predsednica ECB Christine Lagarde, ki je dejala, da bodo v primeru ugodnih inflacijskih podatkov, ki bi okrepili stopnjo zaupanja, da bo ta srednjeročno znašala okoli 2 %, odločevalci dolžni znižati raven obrestnih mer. Še naprej se z inflacijo bojujejo tudi v Združenem kraljestvu, kjer je analitike negativno presenetila objava o rasti cen v mesecu aprilu, kljub temu da je znašala zgolj 2,3 %, kar je najmanj v skoraj treh letih, a so pričakovali še nižjo, 2,1 % rast cen. Visoko vztraja tudi jedrna inflaciji, ki ne vsebuje cen hrane in energije, saj znaša 3,9 %. Spodbudno je, da se gospodarska aktivnost v evroobmočju znova povečuje, kar so potrdile objave indeksov nabavnih menedžerjev (PMI), ki jih objavlja hamburška poslovna banka. Ti so v večini primerov presegli pričakovanja; vrednost sestavljenega PMI indeksa za evroobmočje je maja namreč znašala 52,3, kar je največ v zadnjih 12 mesecih. Višja od pričakovanj je bila tudi objavljena vrednost proizvodnega PMI indeksa, ki se je z aprilskih 45,7 zvišala na 47,4, kljub temu pa še 14. mesec zapored ostaja v območju krčenja. Rast vrednosti tako proizvodnega kot storitvenega PMI so zabeležili tudi v Nemčiji, kjer so dodatno poročali še o rasti BDP v prvem četrtletju v višini 0,2 %, potem ko se je ta v zadnjem četrtletju preteklega leta skrčil za 0,3 %.

Z nekoliko občutnejšo izgubo so minuli teden sklenile borze trgov v razvoju, predvsem zaradi nižjih cen kitajskih delnic, kjer je nekoliko oslabel optimizem vlagateljev glede zadnjih ukrepov Pekinga za podporo problematičnemu nepremičninskemu sektorju, ki ostaja ključna težava drugega največjega svetovnega gospodarstva. Prav tako so kitajske banke, kot je bilo pričakovati, ohranile nespremenjene obrestne mere za enoletna in petletna posojila pri 3,45 % oziroma 3,95 %, potem ko kitajska centralna banka ni spremenila srednjeročne posojilne obrestne mere. Nekateri analitiki so mnenja, da bi centralna banka morala še naprej rahljati svojo politiko in potencialno zniževati stopnjo obveznih rezerv, da bi lahko v zadostni meri spodbudila povpraševanje po posojilih.