05. 12. 2007

Obveznice so lahko zelo koristen in pomemben dodatek k delniškemu portfelju vlagatelja, saj lahko predstavljajo pomemben ščit naložbenemu portfelju v primeru padcev delniških tečajev. Kako pomemben je lahko ta ščit, se je v najboljši možni meri pokazalo v času visokih padcev tečajev delnic na mednarodnih borzah v začetku tega desetletja.

Trenutno nizko zanimanje za obvezniške naložbe v Sloveniji je razumljivo, saj so bila zadnja tri leta za obveznice izrazito neugodna. Priča smo bili postopnemu dvigovanju obrestnih mer ključnih centralnih bank v svetu, ki so na ta način skušale blažiti inflacijske pritiske v največjih svetovnih gospodarstvih. Takšne razmere negativno vplivajo na donosnosti obveznic, kar je razlog, da so v zadnjih treh letih naložbe v mednarodne obvezniške vzajemne sklade komajda uspele ustvariti pozitivno donosnost. Donosnost indeksa evropskih obveznic z bonitetno oceno A je od konca septembra 2004 do konca septembra 2007 znašala zgolj 6,86 %, medtem ko je donosnost svetovnega delniškega indeksa v istem obdobju znašala nadpovprečno visokih 36,10 %.

Prikaz gibanja indeksa evropskih podjetniških obveznic z bonitetno oceno A, svetovnega delniškega indeksa ter njune uravnotežene kombinacije

Obveznice lahko predstavljajo pomemben ščit delniškim naložbam

Pogled skozi nekoliko daljše obdobje da precej drugačno sliko. Tabela 1 kaže, da so v zadnjih desetih letih obveznice prinesle precej podobno donosnost kot delnice, vendar pa je bila donosnost teh dveh naložbenih skupin v posameznih podobdobjih zelo raznolika. V dveh podobdobjih visoke splošne rasti tečajev delnic so bile obveznice nizko donosne. Ko delniški tečaji rastejo visoko, se obveznice zdijo nekoristna naložba, kar pa je napačen pogled. Kako pomemben del portfelja vlagatelja so obveznice, se je v najboljši možni meri pokazalo v času od konca avgusta 2000 do konca marca 2003. Investitorjem, ki so na obveznice v teh težkih borznih časih pozabili, se je zelo slabo godilo. Opozoriti je treba, da na podlagi gibanj obvezniških in delniških naložb v preteklosti ne moremo sklepati, da bodo razmerja ostala enaka tudi v prihodnje, vendarle pa gibanje, prikazano v tabeli 1, nakazuje, da se je pri odločitvi o naložbah na finančne trge modro spomniti tudi na obveznice in vsaj del premoženja nameniti tej finančni kategoriji.

Tabela 1: Prikaz donosnosti obvezniških naložb, delniških naložb in njihove kombinacije

Koliko lahko pričakuje vlagatelj?

Pričakovana donosnost dolgoročnih obveznic (vseskozi govorimo o obveznicah z visoko boniteto) je nižja od pričakovane donosnosti delniških naložb, saj so obveznice tudi precej manj tvegane od delnic. Njihova povprečna realna letna donosnost po svetu je v zadnjih stotih letih znašala med 1,5 % in 3 %.2 Naložbe v obveznice izdajateljev z najvišjo boniteto trenutno prinašajo nominalno pričakovano donosnost do dospetja v višini dobrih štirih odstotkov, kar je podobno, kot prinaša naložba v vezan depozit. Ključna prednost obveznic pred vezanim bančnim depozitom je predvsem večja likvidnost, saj vlagatelj sredstva pretvori v likvidno obliko z nizkimi stroški v nekaj dneh. Zaradi nižje pričakovane donosnosti obveznic in dejstva, da se z daljšanjem ročnosti varčevanja tudi naložbeno tveganje delnic zmanjšuje, so obvezniške naložbe kot samostojna dolgoročna naložba za večino vlagateljev preveč konzervativne. Večina vlagateljev jih bo zato kombinirala z delnicami, v kakšni meri, pa je odvisno od vlagateljevega osebnega finančnega profila. Bolj konzervativni vlagatelji bodo v portfelj v večji meri vključili obveznice, bolj dinamični pa delnice. Razen izrazito dinamičnih vlagateljev bo obveznice v portfelj vsaj deloma vključil vsak vlagatelj. Največji vzajemni sklad, ki ga upravlja družba NLB Skladi (NLB Skladi - Kombinirani sklad), vključuje po približno polovico delnic in obveznic, kar je kombinacija, ki je blizu najustreznejši kombinaciji delnic in obveznic za velik del vlagateljev.

Blaž Bračič, upravitelj premoženja, NLB Skladi, d.o.o.

Kako do vzajemnih skladov NLB Skladi?