27. 03. 2017

Pretekli teden je bila pozornost vlagateljev usmerjena na glasovanje o zdravstveni reformi v ZDA, do katerega pa na koncu sploh ni prišlo. Amerški predsednik Donald Trump je namreč za četrtek napovedano glasovanje v predstavniškem domu kongresa prestavil na petek, naposled pa predlog nove zdravstvene reforme umaknil z mize. Posledice povišane politične negotovosti so vidne tudi v tedenskih donosnostih ostalih delniških indeksov, čeprav so bili v petek objavljeni podatki glede gospodarstva evroobmočja precej spodbudni.

V EUR	V zadnjem tednu (17.3.2017 - 24.3.2017)	Letos (31.12.2016-24.3.2017)*
Svet - MSCI World*	-1,43 %	+3,41 %
ZDA - S&P 500*	-1,95 %	+2,70 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,43 %	+4,84 %
Japonska - Topix*	-0,35 %	+4,48 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,12 %	+9,99 %

*donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Trump se je za umik predloga zdravstvene reforme, ki bi nadomestila obstoječo Obamacare, odločil zaradi ugotovitve, da ne bo zbral zadostnega števila glasov med 430 člani predstavniškega doma ameriškega kongresa. Med njimi je 237 republikancev in 193 demokratov, za sprejem reforme pa bi moral zbrati 215 glasov. Ker je več kot 30 republikancev napovedalo nasprotovanje, demokrati pa niso hoteli dati niti enega glasu, je bil predlog obsojen na neuspeh. Trump naj bi še letos podal izboljšano različico zdravstvene reforme, še prej pa se bo posvetil davčni reformi, s katero je v predvolilnem času glasno nagovarjal volivce. Med drugim je obljubil znižanje davčne stopnje za dobičke podjetij s 35 na 15 odstotkov. Znižanje davkov in fiskalne spodbude sta dve od pomembnejših obljub Donalda Trumpa, ki za vlagatelje poleg neuspele zdravstvene reforme predstavljajo ključni preizkus njegovega predsedovanja in zmožnosti uresničevanja napovedanih ukrepov.

Ameriške delnice so minuli teden zaključile z največjim upadom tečajev od tedna pred ameriškimi volitvami v začetku novembra 2016, vrednost dolarja v primerjavi z evrom pa se je spustila na 4-mesečno dno. Med delnicami so največji padec utrpele družbe iz finančnega in energetskega sektorja; k rezultatu slednjih je doprinesla tudi cena nafte, ki se je na tedenski ravni znižala za 3,2 %. Zmagovalke tedna so bile delnice ameriških podjetij iz sektorja javnih storitev in nepremičninskih družb. Stanje na nepremičninskem trgu v ZDA se kljub rasti obrestnih mer še naprej izboljšuje. Zadnji podatki kažejo, da se je prodaja novih domov v februarju povzpela na 7-mesečni vrh, predvsem zaradi višjega povpraševanja na srednjem zahodu ZDA.

Čeprav dogajanje v Evropi še zdaleč ni bilo mirno, pa vsaj na delniške trge ni imelo pretiranega vpliva. Britanska predsednica vlade Theresa May je od parlamenta dobila potrditev za sprožitev 50. člena Lizbonske pogodbe, ki ga bo izvedla to sredo. S tem bo Združeno kraljestvo uradno začelo postopek izstopa iz Evropske unije, ki bo po predvidevanjih trajal dve leti.

Medtem so se v Franciji začela prva televizijska soočenja, na katerih se je predstavila peterica vodilnih kandidatov za predsedniške volitve. Javnomnenjske raziskave trenutno kažejo, da imata največ možnosti za uvrstitev v naslednji krog voditeljica skrajne desnice Marine Le Pen in sredinski kandidat Emmanuel Macron, pri čemer pa velja omeniti, da kar 40 % francoskih volivcev še ni odločenih. V zvezi s Francijo so sicer ob koncu tedna prišle za delniške indekse pomembnejše novice. Objavljen je bil končni podatek o gospodarski rasti v četrtem četrtletju preteklega leta; francosko gospodarstvo se je okrepilo za 1,1 % (prevedeno na letno raven). Da gre Franciji čedalje bolje, je potrdil tudi inštitut IHS Markit. Le-ta je objavil zares spodbudne podatke, saj je poslovna aktivnost v marcu, predvsem zaradi močne rasti francoskega zasebnega sektorja, dosegla najvišjo točko od maja 2011. Stopnja ustvarjanja delovnih mest je bila v storitvenih dejavnostih višja kot v proizvodnji, visoka raven poslovnega optimizma pa še naprej pozitivno vpliva na odločitve podjetij glede zaposlovanja. Šibkejši evro je dodatno pripomogel k nadaljnjemu povečanju tujega povpraševanja po francoskih dobrinah in storitvah.

Potem ko je francosko gospodarstvo še pred manj kot letom dni pri okrevanju občutno zaostajalo v primerjavi z ostalimi članicami evroobmočja, se zdaj torej vrača na stare tirnice, vodilna lokomotiva – Nemčija – pa še naprej beleži povišanje gospodarske aktivnosti. Za razliko od Francije jo poganja zlasti proizvodna dejavnost. Nova naročila so se povišala najbolj po aprilu 2011, pri čemer podjetja poročajo o naraščajočem povpraševanju iz ZDA, Kitajske in preostale Azije, Velike Britanije ter Bližnjega vzhoda. Upoštevaje kazalnike preostalih držav evroobmočja marčevski podatki nakazujejo, da bo letošnje prvo četrtletje najboljše v zadnjih 6 letih.