06. 06. 2022

Po visoki rasti vrednosti delnic v prejšnjem tednu je na delniških trgih ponovno prevladovalo negativno razpoloženje, saj so se vlagatelji spraševali, ali bo ameriški centralni banki uspelo zajeziti inflacijo, ne da bi povzročila recesijo. Prvi mož banke JPMorgan Chase svari pred orkanom.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (27.5.2022 – 3.6.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 – 3.6.2022)
Svet - MSCI World	-0,97%	-7,78%
ZDA - S&P 500	-1,33%	-7,91%
Evropa - DJ STOXX 600	-0,77%	-7,76%
Japonska - Topix	-0,53%	-8,76%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,60%	-7,70%

 * vključujoč dividende, preračunano v EUR,

vir: Bloomberg.

Prvi teden junija je prinesel manjše razočaranje na delniške trge, saj le-ti niso nadaljevali rasti preteklega tedna. Razpoloženje vlagateljev so pokvarili pomisleki glede gospodarske rasti, rezultatov podjetij in obetov denarne politike ameriške centralne banke (Fed). Zaradi negativnih dogodkov so nekatere države znižale napovedi gospodarske rasti, med njimi Francija, Indija in Kanada. Inflacija ostaja previsoka, centralne banke so pričele zaostrovati monetarno politiko, še vedno se čuti vpliv vojne v Ukrajini in posledice »lockdowna« na Kitajskem.

Tečaji ameriških delnic so pretekli teden končali pod gladino. Osrednji indeks S&P je izgubil 1,3 %, indeks tehnoloških delnic NASDAQ pa je teden zaključil slab odstotek nižje. Vlagatelje je zaskrbelo, da Fed še ni storil dovolj, da bi zajezil inflacijo, medtem ko je Jamie Dimon, prvi mož banke JPMorgan Chase & Co, opozoril, da bi omejevalne politike centralnih bank lahko pahnile gospodarstvo v recesijo. Poročilo o zaposlovanju je pokazalo, da so ameriški delodajalci prejšnji mesec dodali 390.000 novih delovnih mest, medtem ko je stopnja brezposelnosti ostala 3,6-odstotna. Dobri podatki ameriškega urada za delo namigujejo na to, da bo Fed še hitreje dvigoval obrestne mere, kar je vplivalo tudi na zahtevano donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic, ki se je povzpela na 2,96 odstotka.

Skrbi zaradi inflacijskih pritiskov in rasti zahtevanih donosnosti na obveznice so povzročile padec večine evropskih delniških indeksov. Letna inflacija v Nemčiji je presegla pričakovanja in v mesecu maju skočila na 8,7 %, kar je največ v skoraj 50 letih. Nazadnje je bila na tako visokih vrednostih pozimi 1973/1974, v času prve naftne krize. Po odločitvi voditeljev držav članic Evropske unije za prepoved uvoza ruske nafte se črni oblaki zgrinjajo tudi nad evropsko
gospodarstvo. Embargo, s katerim želi EU omejiti ruske zmogljivosti za financiranje vojne v Ukrajini, spodbuja članice, da se odpovejo odvisnosti od relativno poceni ruskih energentov. Prepoved uvoza velja le za nafto, dobavljeno s tankerji, medtem ko je dobava po naftovodih na željo nekaterih članic izvzeta. Ta odločitev je pospešila rast cene nafte, saj so kupci hiteli zagotavljati zaloge in se pripravljati na nižjo ponudbo nafte. Nafta brent je ponovno presegla mejnik 120 dolarjev za sod. Da ni prišlo do še večje rasti, gre zasluga tudi članicam naftnega kartela OPEC+, ki so se odločile, da bo skupina v juliju in avgustu povečala proizvodnjo za 648 tisoč sodčkov nafte na dan, s čimer bo delno nadomestila luknjo v globalni ponudbi nafte, ki bo nastala zaradi sankcij proti Rusiji.

Med pozitivnimi presenečenji so bili trgi v razvoju, ki so v preteklem tednu pridobili 1,6 %. Dobri rezultati kitajskih tehnoloških podjetij so poskrbeli, da je v preteklem tednu za dobre 4 % zrasel tudi indeks Nasdaq Golden Dragon China, ki meri gibanje vrednosti kitajskih delnic, ki kotirajo na ameriških borzah. Vlagatelji so pozdravili tudi ponovno odprtje kitajskega mesta Šanghaj, ki je bilo zaradi ukrepov proti koronavirusu Covid-19 dva meseca popolnoma zaprto. Odprtje poteka postopoma, saj gledališča in telovadnice ostajajo zaprte, šole izvajajo pouk od doma, restavracije strežejo hrano le zunaj, po mestu pa ostajajo številne nadzorne točke in karantenski centri.