09. 09. 2013
Dobri makroekonomski podatki v ZDA nakazujejo na okrepljeno okrevanje ameriškega gospodarstva, kar je v zelene številke pognalo indekse svetovnih borz navkljub povečevanju strahu pred vojaškim posredovanjem v Siriji. Evropska centralna banka (ECB) ohranja nizko obrestno mero.
Regija | V zadnjem tednu (30.8.2013-6.9.2013)* | Letos (31.12.2012 - 6.9.2013)* |
---|---|---|
Svet - MSCI World | +2,32% | +12,53% |
ZDA - S&P 500 | +1,67% | +16,35% |
Evropa - DJ STOXX 600 | +2,95% | +9,45% |
Japonska - Topix | +3,22% | +20,56% |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets | +3,13% | -9,20% |
* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.
Trg dela v ZDA kaže nove znake okrevanja, saj je število novih prosilcev za nadomestilo za brezposelnost v avgustu upadlo bolj od pričakovanj analitikov. Posledično se je znižala tudi stopnja brezposelnosti, ki je avgusta znašala 7,3 % in je na najnižji ravni od decembra 2008. (Pre)visoka brezposelnost je sicer še vedno ena izmed najbolj perečih težav ameriškega gospodarstva, a je potrebno poudariti, da je od konca leta 2009 opazen konstanten trend njenega zniževanja z 10,0 % v oktobru 2009 na današnjih 7,3 %. Vlagatelje je pretekli teden razveselil tudi dvig anketnih indeksov prihodnje proizvodne in še posebej storitvene aktivnosti (ISM non-manufacturing index). Predvsem slednji, z najvišjo vrednostjo po letu 2005, nakazuje na nadaljevanje okrevanja ameriškega gospodarstva. Trenutno za vlagatelje največjo kratkoročno skrb predstavlja morebitno vojaško posredovanje ZDA ter njihovih zaveznikov v Siriji.
Guverner ECB Mario Draghi je dejal, da je ECB pripravljena posredovati na trgu zaradi povečevanja pritiska na zvišanje obrestnih mer, s čimer želi zagotoviti vlagateljem, da bodo mere zadolževanja še naprej nizke, kar znatno prispeva k okrevanju gospodarstev držav članic evroobmočja. Po besedah Draghija je namreč v zadnjem času presežna likvidnost evroobmočja nekoliko upadla, predvsem zaradi dejstva, da so evropske banke poplačale obveznosti do ECB v okviru programa zagotavljanja dolgoročnega programa financiranja (t.i. LTRO). Nekoliko je zaskrbela tudi nedavna avkcija francoskih državnih obveznic, saj je Francija morala za 4,24 milijarde evrov 10-letnih obveznic obljubiti 2,57 % obresti, kar je največ, od kar je predsednik Francois Hollande prišel na oblast. ECB je napovedala 0,4-odstotni padec ekonomske aktivnosti v evroobmočju v letošnjem letu, s čimer je za 0,2 odstotne točke navzgor popravila svojo prejšnjo napoved. V letu 2014 naj bi po oceni ECB gospodarstva evroobmočja zrasla za 1 %.
Nov guverner Indijske centralne banke Raghuram Rajan je minuli teden napovedal načrt za liberalizacijo indijskega bančnega sistema, s čimer namerava zrahljati omejitve za ustanovitev nove banke ter znižati delež obveznih državnih naložb ter tako spodbuditi konkurenco na bančnem sektorju, ki je znan po svoji rigidnosti ter težavah manjših in srednjih podjetij pri pridobivanju posojil. Indija se sicer spopada s precejšnjimi gospodarskimi težavami, saj je gospodarska rast najnižja v zadnjem desetletju, inflacija pa se bliža 6-im odstotkom. Splošna odprodaja indijske valute je znižala vrednost rupije od letošnjega za več kot 20 %.
Iz poslovnega sveta je odmevala novica, da bo Microsoft za 5,44 milijarde evrov prevzel Nokijin oddelek mobilne telefonije. S to potezo želi Microsoft še zaostriti boj z največjima tekmecema Googlom in Applom za tržni delež na področju pametnih mobilnikov. Trenutno naj bi njihov delež skupaj z Nokijinim znašal okoli 4 %. Enota mobilne telefonije je sicer odgovorna za približno polovico prihodkov Nokie, tečaj finske družbe pa je po novici zrasel kar za slabih 40 %.
V petek popoldne je v Sloveniji odjeknila novica o likvidaciji Probanke ter Faktor banke. Več o tem si lahko preberete v jutrišnji publikaciji Strategi v zadregi na spletni strani http://www.nlbskladi.si/.
Kategorije
Avtor članka
Rok Brezigar
Višji upravitelj premoženja