25. 01. 2016

V začetku preteklega tedna smo bili priča nadaljevanju korekcije na delniških trgih, v četrtek pa je guverner Evropske centralne banke (ECB) g. Draghi z močno retoriko uspel pomiriti vlagatelje. Večina borznih indeksov je tako teden zaključila nad izhodiščnimi vrednostmi.

Regija	V zadnjem tednu (15.1.2016-22.1.2016)	Letos (31.12.2015 - 22.1.2016)
Svet - MSCI World*	+2,33 %	-7,12 %
ZDA - S&P 500*	+2,71 %	-6,25 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+2,58 %	-7,50 %
Japonska - Topix*	-2,23 %	-8,80 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,49 %	-10,07 %

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Šef ECB, g. Draghi, je z izjavo, da bo centralna banka z ukrepi skušala inflacijo evroobmočja dvigniti proti ciljni, v kolikor bi se to izkazalo kot potrebno, prejšnji četrtek uspel pomiriti vlagatelje. Centralne banke se očitno vračajo v ospredje, potem ko sta v zadnjih tednih negotovost povezana z ohlajanjem Kitajske in visok upad cene nafte pretresala kapitalske trge. Čeprav se vodilni člani ECB v prejšnjem tednu niso odločili za ukrepanje (ključna obrestna ostaja nespremenjena pri 0,25 odstotka, mesečni program odkupovanja obveznic pa v višini 60 mrd EUR), so izjave po zasedanju navdale vlagatelje z optimizmom. Kljub trenutno nespremenjeni denarni politiki je namreč vse bolj verjetno, da bo ECB že na marčevskem zasedanju okrepila sedanji program kvantitativnega sproščanja, možno pa je tudi dodatno znižanje ključne depozitne obrestne mere, po kateri banke posojajo ECB, v še bolj negativno območje, kar bi še dodatno spodbudilo posojilno dejavnost bank. Ključni razlog za dodatne spodbude gre, poleg upočasnitve okrevanja evroobmočja zaradi ohlajanja Kitajske in posledično nižjega povpraševanja razvijajočih se gospodarstev po izdelkih evropskega gospodarstva, iskati predvsem v nizki inflaciji, ki se, tudi na račun padca cene nafte, nahaja daleč pod želeno 2 % ravnjo. Evropski indeksi so se po klavrnem začetku tedna le obarvali v zeleno in več kot nadoknadili izgubo ustvarjeno z začetka tedna.

V senci zaskrbljenosti pred novim ohlajanjem gospodarstva je minila tudi objava Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ki je znižal napovedi globalne gospodarske rasti za 0,2 % točke na 3,4 %, pri čemer so največji popravek navzdol med razvitimi regijami beležile ZDA (za -0,2 % točke), obeti za evropsko gospodarstvo pa so se malenkost popravili navzgor (na 1,7 %). Cena surove nafte je tudi v preteklem tednu vztrajala pod 30 dolarjev za sodček. Nižje cene nafte sicer v normalnih razmerah, zaradi nižjih stroškov podjetij in gospodinjstev, ki posledično vodijo v rast potrošnje in investicij, ugodno vplivajo na gospodarsko rast v večini držav. Tokrat pa so po mnenju MDS ob 70 % pocenitvi nafte v zadnjem letu in pol prevladali drugi dejavniki. V ospredje tako postavljajo predvsem težave držav izvoznic nafte in zmanjšanje naložb energetskih družb. Medtem ko nizke cene nafte razveseljujejo potrošnike in družbe, pri katerih je nafta vhodna surovina, povzročajo na drugi strani težave predvsem družbam iz naftnega sektorja. In kot kaže, tega zaenkrat še ni konec. Z odpravo sankcij proti Iranu se bo namreč ponudba nafte še povečala, v Savdski Arabiji, ki si s trga želi izriniti tekmece, ki imajo višje stroške proizvodnje, pa si lahko prodajo nafte privoščijo tudi po nižjih cenah. A za kako dolgo? ZDA zaradi nizke cene že zmanjšujejo ponudbo, kljub nižjemu strošku proizvodnje nafte v Savdski Arabiji pa država za financiranje potreb po mnenju Mednarodnega denarnega sklada potrebuje ceno nafte pri bistveno višjih nivojih (106,5 USD), kar predstavlja dodaten argument, da nizka cena nafte ne more trajati v nedogled.

Nepremičninski trg v ZDA je prejšnji teden postregel s pozitivnimi signali, saj se je promet z nepremičninami po težavah zaradi novih predpisov, ki so zaustavile novembrske nakupe, decembra močno okrepil. Celotna prodaja je bila tako v preteklem letu najvišja vse od leta 2006. Spodbudne podatke gospodarstvo beleži tudi v proizvodnem sektorju (US Manufacturing PMI), ki se je decembra okrepil tudi na račun pridobitve novih poslov, medtem ko je podatek s trga dela (število novih prosilcev za nadomestilo v primeru brezposelnosti) nekoliko razočaral. Na ameriških tleh se nadaljuje tudi objava poslovnih rezultatov družb za zadnje četrtletje lanskega leta. Po dosedaj objavljenih podatkih 73 družb, vključenih v indeks S&P 500, so dobički na letni ravni v povprečju upadli za -4,74 %, pri čemer so se zaradi nizke cene nafte in ostalih surovin ponovno podpovprečno odrezale predvsem družbe iz energetskega sektorja ter sektorja surovin. Kljub upadu rasti dobičkov pa sezona rezultatov zaenkrat skupno presega pričakovanja analitikov, 73 % družb je namreč z objavo poslovnih rezultatov preseglo pričakovanja analitikov, kar je več od dolgoletnega povprečja (63 %).