07. 09. 2020

Pravljice z delnicami tehnoloških podjetij je vsaj prehodno konec. Potem, ko so v sredo dosegle nove rekorde, so že naslednji dan beležile enega večjih enodnevnih padcev v zadnjem času. Francija se s posledicami koronavirusa bori z relativno velikim paketom fiskalne pomoči, Evropsko centralno banko pa skrbi deflacija.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (28.8.2020-4.9.2020)	Donosnost letos* (31.12.2019-4.9.2020)
Svet - MSCI World*	-1,84%	-1,93%
ZDA - S&P 500*	-1,82%	+1,97%
Evropa - DJ STOXX 600*	-1,83%	-10,99%
Japonska - Topix*	+0,36%	-7,54%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,50%	-4,63%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Minuli teden se je začel odlično, saj so se ameriške borze na krilih tehnoloških družb povzpele na nove rekorde. V času, ko po svetu še vedno razsaja Covid 19 virus, so se namreč vlagatelji osredotočili na družbe, ki razvijajo programsko opremo, saj naj bi bile te bolj odporne na trenutne razmere. Tako je na primer tečaj delnice podjetja Zoom Video Communications, ki razvija vse bolj priljubljeno aplikacijo za video klice z enakim imenom, v sredo porasel za več kot 40 %, kar pomeni, da se je vrednost podjetja letos več kot početverila. Tudi tečaj delnice družbe Apple se je povzpel na rekordne vrednosti, s čimer je proizvalaec iPhone-ov postal prva borzna družba s tržno kapitalizacijo višjo od 2 bilijona dolarjev. Žal se teden ni končal tako dobro, kot se je začel, saj so v četrtek ameriške borze doživele največji enodnevni padec v zadnjih 3 mesecih, prednjačile pa so prav tehnološke družbe. Visoka rast v zadnjem obdobju je namreč zaskrbela vlagatelje, ki so se spraševali, ali te delnice vendarle niso preveč drage, kar je marsikoga spodbudilo k unovčitvi dobičkov. Tako je vrednost indeksa S&P 500 v četrtek upadla za dobre 3,5 %, vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq pa za skoraj 5 %. Padca tečajev ni preprečila niti relativno spodbudna novica iz ameriškega trga dela o avgustovskem znižanju stopnje brezposelnosti za 1,8 odstotne točke na 8,4 %, kar je precej bolje od pričakovanj. S tem naj bi v ZDA ponovno pridobili skoraj polovico vseh delovnih mest, izgubljenih zaradi pandemije med marcem in aprilom letos.

V Nemčiji so julija naročila proizvodnim podjetjem že tretji mesec zapored narastla, a »le« 2,8 % mesečna rast nakazuje na postopno ohlajanje, ki je predvsem posledica manjšega domačega povpraševanja. Trenutno število naročil zaostaja 8,2 % za letošnjim februarjem, torej obdobjem pred omejitvami zaradi koronavirusa. Na evropske delnice je sicer blagodejno vplivala novica, da se španski banki CaixaBank in Bankia dogovarjata o združitvi, ki bi imela za posledico nastanek največje banke na domačih tleh. V času trenutne pandemije, ko je bil finančni sektor precej na udaru, bi ta združitev pripomogla k stabilizaciji finančnega sektorja v Španiji in posledično tudi evroobmočja. Španija je bila še posebej močno prizadeta zaradi pandemije, saj se je izničilo več kot milijon oziroma 7,5 % delovnih mest, kar je daleč največ med državami evroobmočja. Francija je minuli teden predstavila nov program fiskalnih spodbud v višini 100 milijard evrov, ki naj bi do konca naslednjega leta po predvidevanjih ustvaril 160.000 novih delovnih mest. Vrednost tega paketa pomoči znaša približno 4 % bruto domačega proizvoda (BDP), kar bo dodatno obremenilo njene javne finance. Francija je sicer med bolj zadolženimi državami evroobmočja, saj je njihov javni dolg že pred pandemijo prekoračil 100 % BDP, padec BDP-ja v drugem četrtletju v vrednosti 13,8 % pa je med večjimi v tej regiji. Prav te težave Francije najbolje pojasnjujejo zakaj se je Francija povezala z Italijo in nekaterimi drugimi državami pri zavzemanju za izdajo skupnih evropskih obveznic.

Tečaj EUR/USD se je približal 1,20, kar je spodbudilo odziv glavnega ekonomista Evropske centralne banke (ECB) Philipa Lane-a. Ta je namreč izrazil zaskrbljenost nad krepitvijo vrednosti evra, saj se z nižjimi cenami uvoženih dobrin povečujejo deflacijski pritiski. Avgusta je namreč evroobmočje prvič po štirih letih nekoliko presenetljivo zabeležilo deflacijo. Glede na že zelo nizke obrestne mere in obsežne monetarne spodbude pa ima ECB relativno malo manevrskega prostora za doseganje ciljne stopnje inflacije. Komentarji ECB glede vrednosti specifičnega valutnega tečaja so relativno redki, zato lahko zadnje izjave signalizirajo neke vrste opozorilo finančnemu svetu. To sicer ne napoveduje večjega merjenja moči z ZDA, lahko pa bi v prihodnje ECB sprejela določene ukrepe, ki bi posredno vplivali proti nadaljnji apreciaciji vrednosti evra.