10. 09. 2018

Vsi ključni delniški indeksi so pretekli borzni teden zaključili pod izhodiščnimi vrednostmi. Glavni razlog je negativen sentiment na trgih v razvoju, česar niso preprečile niti dobre objave z ameriškega trga dela.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (31.8.2018-7.9.2018)*	Donosnost letos (31.12.2017-7.9.2018)*
Svet - MSCI World*	-1,66%	+7,33%
ZDA - S&P 500*	-1,03%	+12,82%
Evropa - DJ STOXX 600*	-2,54%	-1,44%
Japonska - Topix*	-2,88%	-1,40%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-3,76%	-7,12%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Vrednosti delniških indeksov trgov v razvoju so v preteklem borznem tednu upadle za slabe štiri odstotke, ob tem pa se je negativni sentiment prenesel tudi na razvite trge. Tečaji delnic družb s trgov v razvoju so sicer od konca januarja, ko so dosegli lokalni vrh, do konca preteklega tedna izgubili malo manj kot 20 % vrednosti, kolikor znaša tehnična meja za medvedji trend. Močno ameriško gospodarstvo in z njim povezana rast obrestnih mer po celotni krivulji donosnosti namreč privablja nazaj v ZDA del špekulativnega kapitala, ki so ga vlagatelji v obdobju nizkih obrestnih mer selili na trge v razvoju z namenom iskanja višje donosnosti. Omenjena selitev povzroča pritisk na vrednosti valut držav s trgov v razvoju, kar je posebej boleče za tista gospodarstva, ki so se v preteklih letih povečano zadolževala v tujih valutah, saj depreciacija lokalne valute otežuje poplačilo dolgov v tuji valuti. Pri tem izstopa turško gospodarstvo, ki mu nižanje vrednosti turške lire glede na ameriški dolar (zgolj v letošnjem letu je denimo vrednost lire upadla za 40 %) ob več kot 60 % zadolženosti v tuji valuti glede na BDP močno otežuje servisiranje dolgov. S težavami v Turčiji so se vlagatelji pričeli spraševati tudi o zdravju gospodarstev drugih držav s trgov v razvoju. K pozitivnem počutju prav gotovo ni prispevala Južna Afrika, ki je nepričakovano še drugo četrtletje zapored zabeležila upad BDP ter s tem vstopila v recesijo. Po predčasnem odstopu Jacoba Zume s predsedniškega položaja konec preteklega leta je položaj prevzel Cyril Ramaphosa, kar so vlagatelji sprva sprejeli z navdušenjem. Verjeli so, da bo reformno usmerjeni predsednik uspel izboljšati gospodarsko situacijo v državi. A optimizem se je sedaj polegel, saj Ramaphosa do danes ni uspel izpeljati še nobene obljubljene reforme. Ob vseh negativnih informacijah so pretekli teden tečaji južnoafriških delnic v evrih upadli za 5,8 %.

Še naprej na kapitalskih trgih negotovost vnaša tudi trgovinska vojna. Po julijski uvedbi ameriških carin na uvoz kitajskega blaga v višini 50 milijard ameriških dolarjev vlagatelji pričakujejo, da bo ameriški predsednik v kratkem podpisal uvedbo še dodatnih carin na uvoz kitajskega blaga v višini 200 milijard ameriških dolarjev. Konec tedna je ameriški predsednik znova zagrozil, da bodo ZDA, v kolikor bo Kitajska ponovno odgovorila z ocarinjenjem ameriškega blaga, uvedle carino še na dodatni uvoz blaga v vrednosti 267 milijard ameriških dolarjev.

Negativnega vzdušja niso popravili niti vzpodbudni podatki z ameriškega trga dela. Število novozaposlenih se je v avgustu povečalo nad pričakovanji analitikov (201.000; analitiki so pričakovali 190.000). Ob tem je presenetil tudi podatek o rasti avgustovskih plač, ki je z 2,9 % letno rastjo najhitrejša po letu 2009. Krepitev plačnih pritiskov potrjuje teorijo, da polna zaposlenost na trgu dela vodi v povečano konkurenco med delodajalci, ki morajo višati plače, če želijo pridobiti nov kader oziroma obdržati obstoječega.

V podjetniški sferi pa je v preteklem tednu mejo 1.000 milijard ameriških dolarjev tržne kapitalizacije dosegla še druga ameriška družba. Potem ko je kot prva v začetku avgusta to mejo presegla družba Apple, jo je le 33 dni kasneje še spletni trgovec Amazon. Zanimivo, še v začetku leta je tržna kapitalizacija Amazona znašala »le« 566 milijard ameriških dolarjev.