16. 12. 2019

Večina svetovnih borznih indeksov je teden zaključila blizu rekordov, potem, ko je bilo v zgolj nekaj dneh (deloma) odpravljenih kar nekaj negotovosti, ki so vnašale nervozo na borzni parket večino leta 2019.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (6.12.2019-13.12.2019)	Donosnost letos* (31.12.2018-13.12.2019)
Svet - MSCI World*	+0,09%	+29,49%
ZDA - S&P 500*	+0,25%	+32,82%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,71%	+27,09%
Japonska - Topix*	-1,12%	+22,12%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,58%	+17,36%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Začnimo na Otoku, kjer so konservativci premiera Johnsona na predčasnih volitvah presenetljivo slavili najboljši izid po letu 1987 in si zagotovili absolutno večino v 650-članski zbornici. Torijcem in Johnsonu je tako uspel veliki met, saj so dobili jasen mandat za dokončno uresničitev brexita. Zmanjšanje politične negotovosti zaradi morebitnega trdega brexita je bilo ključno pri nekoliko višji donosnosti evropskih delnic in predvsem osrednjega britanskega indeksa FTSE 100 v preteklem tednu glede na ostale svetovne vrstnike. Slednji je teden zaključil 2,79 % višje, merjeno v evrih.

Konec tedna je odjeknila težko pričakovana novica, da sta ZDA in Kitajska dosegli "prvo fazo" težko pričakovanega trgovinskega dogovora, kar je znižalo strah pred ponovno eskalacijo trgovinske vojne ob zaključku leta 2019. Sporazum med velesilama, za katerega se pričakuje, da bo podpisan v januarju 2020, vključuje zavezo Kitajske o nakupih ameriških kmetijskih produktov in energije v zameno za manj carin na kitajske dobrine. Nemudoma po dogovoru je ameriški predsednik “čivknil” in napovedal takojšnji začetek pogajanj t.i. “druge faze” trgovinskega dogovora, ki bo skoraj zagotovo ponovno poskrbela za polnjenje medijev ter predsedniških objav na družbenih omrežjih v prihajajočem volilnem letu.

Na drugi strani Atlantika so vlagatelji z budnim očesom spremljali tudi zasedanje odbora ameriške centralne banke za oblikovanje denarne politike - FOMC. Centralni bankirji so v sredo odločili, da ohranijo kratkoročno obrestno mero nespremenjeno (med 1,50 in 1,75 %), in namignili, da bi slednja lahko ostala na trenutnih nivojih vse do konca leta 2020.

Le dan kasneje je prvič na zasedanju Sveta Evropske centralne banke (ECB) predsedovala Christine Lagarde. Svet ECB je po pričakovanjih ohranil ključno obrestno mero pri 0 %, depozitno obrestno mero pa globoko v negativnem območju (-0,5 %). Ob umirjenih inflacijskih obetih je Lagardova ponovno potrdila, da bo potrebno še dalj časa ohranjati zelo ohlapno denarno politiko. Lagardova, ki je sebe, zanimivo, opisala kot sovo in ne recimo kot golobico ali jastreba, je dejala, da tveganja upočasnitve gospodarske aktivnosti sicer ostajajo nagnjena navzdol, vendar so ta nekoliko manj izrazita kot še pred nekaj meseci. Slednje potrjujejo tudi decembrske makroekonomske projekcije strokovnjakov Evrosistema, ki so septembrsko napoved glede rasti BDP v prihodnjem letu znižali za 0,1 % točko na 1,1 %.

Nazadnje, državna naftna družba iz Savdske Arabije Aramco je za zgolj 1,5 % vseh delnic družbe sredi tedna zbrala rekordnih 25,6 milijarde USD, s čimer je podrla rekord, ki ga je leta 2014 postavila kitajska internetna družba Alibaba. Ob pričetku trgovanja je naftni gigant postal tudi največje podjetje na svetu (merjeno po tržni kapitalizaciji), vrednost podjetja pa je za kratek čas presegla celo mejo 2.000 milijard USD. Kot zanimivost, laskavi naziv je do sedaj pripadal ameriškemu tehnološkemu gigantu Apple, ki je pretekli borzni teden zaključil pri “le” 1.220 milijardah USD tržne kapitalizacije.