25. 04. 2022

Svetovne borze so pretekli teden zaključile nižje od izhodišča. Poleg geopolitičnih napetosti smo vlagatelji z budnim očesom spremljali nadaljevanje objav poslovnih rezultatov podjetij v ZDA, k pesimizmu pa je največ prispevalo zaostrovanje denarne politike.

Indeks  Donosnost v zadnjem tednu* (15.4.2022 - 22.4.2022) Donosnost letos* (31.12.2021 - 22.4.2022)

Svet - MSCI World*

-2,33%

-5,18%

ZDA - S&P 500*

-2,40%

-4,92%

Evropa - DJ STOXX 600*

-1,28%

-6,05%

Japonska - Topix*

-1,24%

-9,26%

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

-3,08%

-7,22%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Začnimo v ZDA, kjer se je sezona objav četrtletnih rezultatov podjetij začela dobro. Po podatkih družbe FactSet je do sedaj o poslovnih rezultatih poročalo 20 % podjetij, vključenih v osrednji indeks S&P 500. Med njimi jih je kar 79 % preseglo pričakovanja analitikov, kar je rahlo nad petletnim povprečjem, ki znaša 77 %. Po drugi strani pa je višina teh pozitivnih presenečenj (8,1 %) nekoliko pod petletnim povprečjem, ki znaša 8,9 %.

Med odmevnejšimi objavami velja omeniti družbo Tesla, ki je v sredo po trgovanju poročala o poslovnih rezultatih, ki so presegli ocene Wall Streeta. Prihodki so se kljub zaprtju tovarn na Kitajskem in nenehnim težavam z dobavnimi verigami povišali za kar 81 % (na 19 milijard USD) zahvaljujoč zlasti višjim povprečnim cenam avtomobilov in rasti prodaje vozil. Delnice družbe Tesla so četrtkovo trgovanje zaključile 3,2 % višje od izhodišča. Z objavo rezultatov pa je razočarala družba Netflix. Prvič v desetih letih je družba v preteklem četrtletju zabeležila upad naročnikov (-200.000), hkrati pa je objavila tudi slabe obete za drugo četrtletje. Razlogi za slabše poslovanje so med drugim povečana inflacija ter ruska invazija na Ukrajino, zaradi česar je Netflix zapustil Rusijo in izgubil kar 700.000 uporabnikov. Dodatno je Netflix opozoril tudi na problem souporabe uporabniških računov, kjer pa družba v prihodnosti vidi priložnost za monetizacijo. Da bi zajezili upad naročnikov, v družbi razmišljajo tudi o cenejši naročnini z oglasi, kar pa bi lahko vplivalo na bodoče prihodke in/ali vodilo v cenovne vojne s konkurenti. Vlagatelji so delnico po objavi rezultatov »razprodali« in trgovalni dan je tako zaključila kar 35 % nižje od izhodišča.

Ostanimo čez lužo, kjer je na dogodku, ki ga je gostil Mednarodni denarni sklad (IMF), predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell dejal, da bi lahko Fed na majskem zasedanju obrestne mere zvišal tudi za 50 bazičnih točk. Dodatno je Powell, ki je tokrat zvenel nekoliko bolj restriktivno kot običajno, oporekal bojazni, da bi centralna banka s ciklom povišanja obrestnih mer tvegala in gospodarstvo potisnila v recesijo, pri čemer je navedel tudi zgodovinsko močan trg dela. Še nekoliko dlje je šel predsednik centralne banke Federal Reserve Bank of St. Louis, James Bullard, ki je ponovil svoje stališče, da bi morala centralna banka ukrepati hitro in obrestne mere zvišati na raven, ki ne spodbuja niti ne zavira gospodarske rasti. Bullard je navedel, da bi bilo torej mogoče razpravljati tudi o zvišanju obrestne mere za kar 75 bazičnih točk že na zasedanju 4. maja. Powellovi komentarji so močno vplivali na zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic. Donosnosti 10-letne obveznice so se dvignile na 2,9 %, donosnost 2-letnih obveznic, ki so med drugim bolj občutljive na pričakovanja gibanj kratkoročnih obrestnih mer, pa na 2,67 %. Zaradi strahu, da bi centralni bankirji preveč pritisnili na “monetarno zavoro”, so se razprodaji na obvezniških trgih pridružili tudi delniški trgi in osrednji ameriški indeks S&P 500 je v evrih teden končal 2,4 % nižje.

Trendu so sledile tudi delnice družb na stari celini. Poleg strahu pred višjimi obrestnimi merami in nenehne zaskrbljenosti glede vojne v Ukrajini smo vlagatelji že pogledovali tudi proti nedeljskim predsedniškim volitvam v Franciji. Da so tokratne francoske volitve pomembne tudi za prihodnost Evropske unije, potrjuje dejstvo, da so predsedniku Macronu v boju z izzivalko Le Penovo v podporo priskočili nemški kancler in premiera Španije ter Portugalske, ki so v francoskem časniku Le Monde Francoze pozvali, da volijo za »evropskega« Macrona. Panevropski indeks STOXX Europe 600 je teden zaključil 1,42 % nižje od izhodišča.

Nazaj