15. 11. 2021

Kapitalski trgi so sredi preteklega tedna poskrbeli za hladen tuš vlagateljev. Za slabo voljo je poskrbel podatek o ameriški inflaciji, ki je negativno presenetil udeležence na trgih. A skrbi so bile več kot očitno prehodne narave, saj so prav vsi ključni kapitalski trgi pretekli teden končali v zelenem območju. K pozitivnemu tednu so v največji meri prispevali dobri poslovni rezultati družb.

Indeks  Donosnost v zadnjem tednu* (5.11.2021 - 12.11.2021) Donosnost letos* (31.12.2020 - 12.11.2021)

Svet - MSCI World*

+0,72%

+30,07%

ZDA - S&P 500*

+0,67%

+34,77%

Evropa - DJ STOXX 600*

+0,71%

+25,06%

Japonska - Topix*

+0,43%

+12,17%

Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*

+2,67%

+8,57%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Vlagatelji na kapitalskih trgih so v preteklem tednu nestrpno pričakovali najnovejši podatek o ameriški inflaciji. Le-ta je v sredo poskrbel za kar nekaj nejevolje in strahu med tržnimi udeleženci. Indeks cen življenjskih potrebščin v ZDA je namreč v oktobru glede na leto prej porasel za 6,2 %, kar je najvišja stopnja rasti po novembru 1990 in več od pričakovanj analitikov (5,9 %). K opazni rasti cen so prispevale praktično vse kategorije dobrin in storitev (energenti, namestitev, hrana, nova in rabljena vozila, oblačila, zdravstvene storitve in transportne storitve). Skok inflacije je poskrbel za opazno rast zahtevane donosnosti ameriške 10-letne državne obveznice, ki se je v preteklem tednu povišala z 1,45 % letno na 1,56 %.

Vlagatelji so po objavi podatka o inflaciji ocenili, da bo ameriška centralna banka (FED) morala poseči po omejitvenih ukrepih denarne politike hitreje, kot so pričakovali. Sprememba pričakovanj o hitrejši dinamiki oziroma začetku dvigovanja osrednje obrestne mere je vplivala tudi na devizni tečaj med ameriškim dolarjem in evrom. Ameriški zelenec se je zaradi pričakovanj o hitrejšem dvigovanju obrestnih mer na drugi strani Atlantika v preteklem tednu nasproti evru opazno okrepil. Če je bilo potrebno na začetku preteklega tedna za en evro odšteti 1,1567 USD, pa so konec tedna vlagatelji evre z dolarji kupovali za 1,1445 USD oz. za približno odstotek ceneje. Porast vrednosti USD nasproti EUR je pozitivno vplival na evrsko donosnost dolarsko denominiranih naložb. Tako je »evrski« vlagatelj v preteklem tednu z naložbo v splošni borzni ameriški indeks S&P 500, katerega vrednost v USD je v preteklem tednu upadla za 0,3 %, ustvaril 0,7 %-no pozitivno donosnost.

Na podjetniškem parketu sta za veselje vlagateljev med drugim poskrbela dva evropska bančna velikana. Prvi je ABN Amro, ki je v tretjem četrtletju leta 2021 ustvaril 343 milijonov evrov dobička, kar predstavlja 14 % skok glede na primerljivo lansko obdobje, analitiki pa so pričakovali le 261 milijonov evrov. Drugi je Credit Agricole, ki je v tretjem četrtletju ustvaril 1,4 milijarde EUR čistega dobička oz. 44 % več glede na lansko primerljivo obdobje, medtem ko so bila pričakovanja analitikov precej bolj skromna (1,2 milijarde EUR čistega dobička). Del dobička sta obe banki ustvarili tudi na račun sproščanja rezervacij za slaba posojila, kar kaže na to, da bančni sektor vse bolj pozitivno ocenjuje kreditno sposobnost komitentov, k čemur so v pomembni meri prispevala odpiranja gospodarstev ter državna pomoč družbam oz. komitentom v času korona krize.

Za novo kost za glodanje pa je poskrbel Elon Musk. V začetku novembra je na »čivk« omrežju vprašal svoje sledilce, ali naj proda 10 % svojega premoženja v delnicah družbe Tesla (vrednost prodaje približno 21 milijard USD). Z delom denarnega izkupička bi Musk plačal davčne obveznosti, ki bodo nastale z unovčitvijo opcij za nakup delnic Tesle, ki sicer zapadejo avgusta prihodnje leto. Ne glede na to pa je z omenjeno objavo puščico usmeril tudi proti novemu ameriškemu predlogu obdavčitve najbogatejših, po katerem bi le-ti davek plačevali tudi na nerealizirane kapitalske dobičke. Glede na pozitiven rezultat glasovanja je v preteklem tednu (delno) držal obljubo in prodal za skoraj 7 milijard USD delnic. Vlagatelji v delnice družbe ameriškega velikana na področju električnih vozil, katerega tržna kapitalizacija znaša več kot 1.000 milijard USD, njegove poteze niso sprejeli z navdušenjem, saj je tečaj delnice v preteklem tednu upadel za dobrih 15 % (merjeno v USD).

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Rok Keber
Rok Keber

CFA, direktor sektorja za nadzor nad tveganji

Vsi članki avtorja