08. 01. 2024

Pretekli borzni teden je minil v znamenju makroekonomskih objav in nadaljevanju geopolitičnih napetosti. Borzni udeleženci so skrajšan trgovalni teden izkoristili za malo predaha in po izjemnem letu 2023 unovčevali dobičke.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (31.12.2023 – 5.1.2024)	Donosnost letos* (31.12.2023 – 5.1.2024)
Svet - MSCI World	-0,45%	-0,45%
ZDA - S&P 500	-0,44%	-0,44%
Evropa - DJ STOXX 600	-0,52%	-0,52%
Japonska - Topix	-0,52%	-0,52%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-1,03%	-1,03%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Začnimo v ZDA, kjer je uvodni teden leta 2024 končal v rdečem območju. Vlagatelji smo se osredotočili zlasti na prve makroekonomske objave v začetku leta, ki pa so poskrbele za mešane signale. Indeks nabavnih direktorjev za proizvodno dejavnost, ki ga izračunava družba S&P Global, je pokazal najhitrejše zmanjševanje proizvodne aktivnosti po avgustu lani, medtem ko je primerljivi indeks, ki ga izračunava družba ISM, obratno signaliziral na nižji upad dejavnosti v tovarnah decembra glede na upad novembra in tudi nižji upad, kot je bilo pričakovano. Podatki o zaposlovanju v ZDA so prav tako nakazovali mešano sliko; mesečno poročilo o trgu dela je pokazalo, da je ameriško gospodarstvo v mesecu decembru ustvarilo 216.000 delovnih mest, kar je preseglo pričakovanja in povzročilo strah, da ameriška centralna banka (Fed) ne bo že z marcem začela zniževati temeljne obrestne mere, saj je gospodarstvo še vedno močno in s tem grozi ponovna rast inflacije. Prav nasprotno pa kaže stopnja participacije na trgu delovne sile, ki se je nepričakovano znižala na 62,5 % (z 62,8 % v novembru) in s tem dosegla najnižjo raven od februarja 2023.

Pričakovanj trga pa ni zadovoljila niti sredina objava zapisov z zadnjega zasedanja odbora za oblikovanje ameriške denarne politike (FOMC), saj so ameriški centralni bankirji jasno nakazali, da se ne ločujejo povsem od ideje, da bi bilo obrestne mere morda potrebno celo ponovno zvišati. Po objavi so borzni udeleženci nekoliko znižali pričakovanja po agresivnem nižanju temeljne obrestne mere. Ker je prav na teh pričakovanjih temeljila rast tečajev delnic konec lanskega leta, zato ni presenečenje, da so bile borze obarvane rdeče. Ob tem se tudi geopolitične napetosti niso zniževale, saj sta kitajski predsednik Xi Jinping s svojimi izjavami o Tajvanu in iranska vojaška prisotnost v Rdečem morju vzbudila zaskrbljenost med vlagatelji, ki se je odrazila kot povečana nihajnost na kapitalskih trgih. Cene delnic so se, s tehnološkim sektorjem na čelu, znižale; osrednji ameriški indeks S&P 500 je teden v evrih končal 0,44 % nižje.

Nadaljujmo v Evropi, kjer so se tudi evropski delniški trgi po sedmih tednih rasti nekoliko umirili. Razloge za to gre iskati zlasti v naraščajoči negotovosti glede obrestnih mer, ki je povzročila skrb med vlagatelji in spodbudila unovčevanje dobičkov. V središču pozornosti finančnih trgov je bila preliminarna objava decembrske inflacije, ki se je po sedmih mesecih neprekinjenega padanja povišala na 2,9 % v decembru. Novembra je znašala 2,4 % in je bila najnižje v zadnjih dveh letih. S to rastjo se je zmanjšala verjetnost zgodnjega znižanja obrestnih mer s strani Evropske centralne banke. Kljub temu se je jedrna inflacija, ki izključuje bolj volatilne stroške hrane in energije, zmanjšala na 3,4 % s prejšnjih 3,6 %, kar kaže na nekoliko bolj ugodno sliko stabilnosti cen v evroobmočju. Ta mešana statistika je pustila trge v negotovosti glede prihodnjih potez centralne banke. Višje tveganje je nekoliko dvignilo tudi zahtevane stopnje donosnosti državnih obveznic; zahtevana donosnost 10-letne nemške državne obveznice je tako presegla 2,1 %. Panevropski indeks Stoxx 600 je teden zaključil 0,52 % nižje.

Začetek novega leta ni prinesel posebej pozitivnih novic tudi za kitajske delniške trge in osrednji kitajski indeks CSI 300 je zato trgovanje v evrih zaključil 2,56 % nižje od tedenskega izhodišča. Gospodarski podatki za december so bili sicer mešani, indeks nabavnih direktorjev v proizvodnji, ki ga izračunavajo uradni statistiki, kaže na krčenje dejavnosti, primerljivi indeks, ki ga izračunava družba S&P Global, pa na najhitrejšo rast proizvodnega sektorja v zadnjih sedmih mesecih. Na nepremičninskem trgu se situacija ne izboljšuje, saj so decembru zabeležili nadaljnje znake upočasnitve, ko je prodaja novih stanovanj padla za skoraj 35 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.