29. 04. 2020

Izjemen upad storitvenega indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) v Evropi napoveduje gospodarsko težko četrtletje pred nami. Če smo se pred leti morali navaditi negativnih obrestnih mer, smo sedaj spoznali, da je lahko negativna tudi cena nafte. Po drugi strani vlagatelje in finančne trge uspešno mirijo monetarne in fiskalne spodbude po svetu. Poslovni rezultati podjetij so pod pričakovanji, obstajajo pa svetle izjeme, kot je Netflix.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (17.4.2020-24.4.2020)	Donosnost letos* (31.12.2019-24.4.2020)
Svet - MSCI World*	-0,73%	-11,61%
ZDA - S&P 500*	-0,58%	-8,05%
Evropa - DJ STOXX 600*	-1,07%	-20,03%
Japonska - Topix*	-0,62%	-11,94%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,68%	-17,43%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Anketni indeksi nabavnih menedžerjev (PMI), ki dobro napovedujejo gospodarsko aktivnost (BDP), za večje razvite države kažejo rekordni padec pri storitvah in nekoliko bolj zmeren upad v proizvodnji. PMI evropskih storitev je tako v mesecu aprilu upadel na vrednost 11,7, kar je 12,1 točk manj od pričakovanj. Indeks ameriških storitev pa je pri vrednosti 27,0 zgrešil napovedi za 4,5 točke, pri čemer vrednost indeksa pod mejo 50 nakazuje na poslabšanje razmer v tekočem mesecu v primerjavi s prejšnjim. Kot je poudarila Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke (ECB), so te ravni aktivnosti v skladu z znižanjem evropskega BDP za 10-15% v letošnjem letu.

Presenetljivo je bilo tudi gibanje cene nafte, saj je cena na začetku prejšnjega tedna upadla na minus 37 USD za sodček. Govorimo o ceni zahodno teksaške (WTI Cushing) nafte glede na terminsko pogodbo, ki bo zapadla v dospetje v začetku maja. Zaradi manjšega povpraševanja in povečane proizvodnje so ameriška skladišča postala skorajda popolnoma zasedena, posledično prodajalci terminskih pogodb niso imeli druge izbire, kot da kupcem plačajo, da prevzamejo nafto. Pred leti smo se morali navaditi na negativne obrestne mere, sedaj pa smo spoznali še negativne cene nafte.

V ZDA je medtem senat odobril stabilizacijski paket s 500 milijardami dolarjev pomoči majhnim in srednje velikim podjetjem za plačilo zaposlenim, 75 milijardami dolarjev za bolnišnice in 25 milijardami dolarjev za teste. Monetarni in fiskalni stimulusi v ZDA sedaj skupaj predstavljajo 35% BDP. Dejavna je bila tudi ECB, ki je naznanila, da bo po novem od bank v garancijo jemala tudi obveznice, ki so pred kratkim padle v špekulativni bonitetni razred. Ne glede na to so si vlagatelji oddahnili, ko je bonitetna agencija S&P pretekli teden ohranila bonitetno oceno Italije pri BBB, saj bi morebitni padec v špekulativni razred za seboj lahko prinesel druge negativne posledice.

Kot je bilo pričakovati, so bili poročani poslovni rezultati v prvem četrtletju z nekaj izjemami precej slabi. Na začetku preteklega tedna so bila pričakovanja analitikov, da bodo dobički podjetij iz indeksa S&P 500 v povprečju padli 13 % v primerjavi enakim obdobjem preteklega leta. Vendar sedaj, ko je 17 % podjetji že poročalo rezultate, povprečni upad dobička znaša 22 %. Pričakovanja za drugo četrtletje podjetja revidirajo nižje. S tako visoko negotovostjo večina podjetij sploh ne želi ali ne more zagotoviti smernic za drugo četrtletje, saj v prvih dveh tednih aprila navajajo močno poslabšanje poslovanja. Iz družbe Coca-Cola so dejali, da je prodaja v tem obdobju upadla za 25%. Pozitivno velja izpostaviti ameriški Netflix, ki je v prvem četrtletju zabeležil 16 milijonov novih naročnikov, kar je veliko več od 7 milijonov, kolikor je podjetje pričakovalo. Baza naročnikov Netflixa se je tako dvignila za 23% na rekordno število, podjetje pa še vedno cilja na visoke marže pri dobičku iz poslovanja v letu 2020. Iz avtomobilske industrije je poročal Renault, kateremu so prihodki v prvem četrtletju padli za 19%, pri čemer je največji upad prodaje zabeležila znamka Dacia. Francoski gradbeni in koncesijski velikan Vinci pa je poročal o prihodkih, ki so bili v skladu s prejšnjimi četrtletji in boljši, kot so analitiki pričakovali. Po drugi strani skupina pričakuje, da bo prodaja v prihodnjih mesecih upadla zaradi 80 % upada pri avtocestnem poslovanju in še večjega 90 % znižanja prihodkov v podružnici Vinci Airports. Skupina razpolaga z denarnimi sredstvi v višini 18 milijard EUR, kar je v današnjem negotovem okolju zelo pozitivno.