30. 03. 2015

Znan slovenski športni komentator bi za minuli teden dejal: "ljubitelji statistike bodo v svoje beležke zapisali enega izmed najslabših trendov na borzah po letu 1994" (več spodaj…), saj so tečaji delnic z izjemo petka prav vse trgovalne dni minulega tedna sklenili pod izhodišči. Med nekoliko opaznejšo korekcijo tečajev pa so bili objavljeni spodbudni ekonomski podatki, zaradi česar že pozitivno gledamo naprej.

Regija	V zadnjem tednu (20.3.2015 - 27.3.2015)*	Letos (31.12.2014 - 27.3.2015)*
Svet - MSCI World*	-2,17 %	+13,27 %
ZDA - S&P 500*	-2,73 %	+11,10 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-2,10 %	+15,47 %
Japonska - Topix*	-1,59 %	+33,10 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,68%	+11,20 %

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Če gibanj na finančnih trgih ne spremljate na dnevni ravni in se za novice o premikih na borzi zanašate na našo publikacijo Borze v preteklem tednu, se vam bodo porodili sprva porodili negativni občutki, a bodite potrpežljivi, v tokratnem komentarju lahko izbrskate tudi spodbudne novice. Z izjemo pozitivnega petka so delniški indeksi preostale dni beležili upade vrednosti, podatki iz večjih svetovnih gospodarstev pa so bili povedano na kratko v povprečju optimistično zaznamovani.

Merjeno z indeksom MSCI World so delnice v minulem tednu izgubile 2,17 % vrednosti, gledano po geografskih regijah pa so delnice v Aziji in drugih trgih v razvoju upadle za nekoliko manj v primerjavi z razvitim svetom, kjer so bile višine padcev dokaj uniformne. Ameriški indeks S&P 500 je zabeležil najbolj jalov teden od januarja letos, do danes pa že 28 dni ni zabeležil vsaj 2 zaporedna dni rasti tečajev, kar predstavlja najdaljši tovrstni trend od leta 1994. Teden so v rdečih številkah sklenile prav vse gospodarske panoge, ki sestavljajo širši indeks, najslabše med vsemi pa so jo odnesli vlagatelji v izdajatelje v panogi biotehnologije, v kateri so se delnice v povprečju pocenile za 5,3 %. Sledile so delnice tehnoloških izdajateljev, na splošno pa je bilo moč opaziti, da so se za največ pocenile delnice v tistih panogah, ki so v dosedanjem poteku koledarskega leta največ pridobile na vrednosti.

Ameriški Commerce Department (gospodarska zbornica) je v četrtek objavil novico, da so se dobički ameriških podjetij v letu 2014 v letni primerjavi znižali za 0,8 %, kar pa je kljub sprva navidezni negativnosti naposled le vlilo nekaj poguma vlagateljem. Upad dobičkov v primerjavi z letom 2013 je v največji meri "zagrešil" višji tečaj dolarja, saj so dobički, ki izvirajo iz trgov izven ZDA upadli za 36,1 mrd USD, medtem ko je bil rezultat, ki izvira iz domačega trga medletno višji. Upad prihodkov, ustvarjenih na evropskih in drugih trgih je pri ameriških velikih multinacionalnih podjetjih opazen že nekaj let, ob koncu leta 2014 pa je bil delež dobička, ki ne izvira iz domačega ameriškega trga najnižji po letu 2006. Rast vrednosti dolarja je že nekaj časa trdno usidrana v glave akterjev na finančnih trgih zaradi pričakovanega dviga obrestnih mer v ZDA in popolnoma obratne slike v Evropski monetarni uniji. Nekoliko bolj jasno sliko  glede obrestnih mer (po nejasnih indicih na prejšnjem zasedanju Zveznih rezerv) pa je tokrat ponudila predsednica Feda, ki je v petek v San Franciscu povedala, da bo do dviga najverjetneje prišlo že letos, da pa bodo posegi monetarne politike, ki bodo sledili, zmerni in razmeroma predvidljivi, ter da je nervoza vlagateljev glede točnega datuma prvega ukrepanja odvečna.

Bolje pa gre tudi gospodarstvom članic evroobmočja. Zaupanje med nemškimi podjetji oz. "zaupanje v gospodarstvo" kot lahko večkrat preberete v časnikih, se je marca izboljšalo že peti mesec zapored, posojila realnemu sektorja s strani evropskih bank so zrasla za največ v zadnjih mesecih, še četrti mesec zapored pa se je izboljšal tudi velikokrat neupravičeno spregledani Eurocoin indikator, ki meri trenutno stanje v gospodarstvu evroobmočja.

Minuli teden bomo zato označili kot ne preveč resno korekcijo. Podobni situaciji smo bili 2-krat priča v letošnjem januarju, ko je indeks S&P 500 upadel za več kot 3 % v obeh primerih, izguba pa je bila nadoknadena v manj kot tednu dni. Če ne drugo, pa smo lahko prebrali nekaj novic o prevzemnih aktivnostih, ki se z izboljševanjem stanja razvitih gospodarstev vračajo med naslovnice. Delnica Kraft Foods je ob novici, da se bo podjetje združilo s H.J Heinz zrasla za 44 % na najvišjo vrednost v zgodovini. Z združitvijo bomo sicer dobili tretjega največjega proizvajalca v panogi hrane in pijače v Severni Ameriki. Novica, da se Intel resno zanima za prevzem podjetja Alera, pa je delnico slednjega podražilo za 28 %.