31. 05. 2013

Kupi, prodaj, kupi, kupi, drži … Upravljanje premoženja je v resnici precej drugačno, kot nam ga včasih skuša prikazati hollywoodska filmska industrija. Po izkušnjah in delu Simona Logarja, direktorja sektorja investicijskih skladov, je precej bolj disciplinirano, strateško, mirno ali celo dolgočasno, zato pa regulirano in varno.

Kadar smo v cirkusu ali na predstavi Davida Copperfielda, se velikokrat sprašujemo, kako delujejo posamezni triki. Ali je tudi pri upravljanju premoženja kakšen trik, da ste ga sposobni na dolg rok upravljati s pozitivnimi donosi?
Največji trik je, da ni trikov, ni bližnjic. Gre predvsem za disciplino in upravljanje na strateški podlagi, v precej manjši meri pa na špekulativni.

In pozitivne donosnosti potem pridejo same od sebe?
Skoraj. Precej malo ljudi ve, da več kot 200-letna zgodovina za ZDA kaže, da tudi če namenoma vzamemo najslabša 17-letna obdobja za delniške naložbe, še ni bilo obdobja, ki bi vlagatelju v razpršen portfelj delnic prineslo realno negativno donosnost (že znižano za inflacijo). Žal tega ne moremo trditi za naložbe v zlato, obveznice, zakladne menice in dolgoročne depozite.

Kaj pa, če upoštevate še zadnjo finančno krizo od leta 2008 dalje?
Podatek v prejšnjem odgovoru seveda upošteva tudi zadnjo finančno krizo. Še več - upoštevane so vse finančne krize, borzni zlomi in vse, kar se je zgodilo od leta 1800 dalje (na primer prva svetovna vojna, druga svetovna vojna itd.).

Premoženje upravljamo predvsem na strateški podlagi, ne pa na podlagi dnevnih špekulacij.

Nad katerim dejstvom bi ocenili, da so vaši bližnji ali prijatelji presenečeni oziroma začudeni, ko jim kdaj natančneje poveste, kakšne so vaše dnevne naloge in aktivnosti?
Morda nad dejstvom, da je ne glede na funkcijo veliko tudi operativnega dela, ne samo organizacijskega. Tudi sam namreč upravljam sklade.

In kako dejansko v praksi deluje upravljanje sklada, kako bi ga opisali s tremi stavki?
V NLB Skladih premoženje upravljamo zelo disciplinirano in zelo pazimo, da podskladom ne povzročamo nepotrebnih stroškov trgovanja. Vsako vključitev naložbe v portfelj podskladov ali izključitev naložbe iz njega presoja vsaj dvoje parov oči, strateške upravljavske odločitve pa so predmet poglobljene razprave naših strokovnjakov na naložbenih kolegijih. Tudi tehnični del upravljanja, torej dajanje nakupnih in prodajnih naročil vrednostnih papirjev, je pod strogim nadzorom. Vsako večje naročilo moram odobriti jaz kot direktor sektorja in pred posredovanjem borznemu posredniku še sektor za nadzor nad tveganji, ki preveri, če je naročilo skladno z naložbenimi omejitvami in analitskimi priporočili.

Katera je prva stvar, ki jo naredite ob prihodu v službo?
Pregledam "to-do" listo prioritetnih nalog za tekoči dan, ki sem jo pripravil prejšnji dan, in se odločim, katere naloge delegiram naprej in katerih se lotim sam.

In zadnja stvar, preden odidete domov?
Če se navežem na prejšnji odgovor: pripravim "to-do" listo za naslednji dan. Tega sem se navadil pred kakšnimi tremi leti, ko mi je konstantno primanjkovalo časa. Takrat sem prebral nekaj gradiv o upravljanju časa in nekaterih napotkov se dosledno držim. S tem si tudi izprazniš glavo do naslednjega delovnega dne, ker veš, da si o vsem že razmislil, drugače se ti doma preveč prepletajo misli o tem, kaj vse te čaka naslednji dan.

Glede na predstave iz filmov, v katerih je pri trgovanju pomembno, kdaj in za koliko kupiš neke vrednostne papirje, si predstavljamo, da je treba biti stalno aktiven in spremljati dogajanje na borzah. Ali lahko potem veliko priložnosti tudi zamudite, če ste vmes na kosilu?
Premoženje upravljamo predvsem na strateški podlagi, ne pa na podlagi dnevnih špekulacij. Sedenje za terminalom in stalno trgovanje vlagateljem na dolgi rok povzroča samo nepotrebne stroške. Res pa je, da je na trgu tudi veliko špekulantov, ki pa so za dolgoročne vlagatelje v povprečju koristni, saj lahko z mednarodno razpršenim portfeljem delnic ali delniškim vzajemnim skladom dosežejo še višje donosnosti z bistveno manjšim tveganjem, kot ga denimo prinaša investiranje na kratek rok.

Ali se kaj pomembnega zgodi, ko ste ravno na večernem teku?
Zgodi se lahko marsikaj, ampak nič takega, da bi moral v hipu odreagirati z nakupi ali prodajami vrednostnih papirjev. Na učinkovitih trgih se vsaka nova informacija tako in tako hipoma odrazi v tečajih vrednostnih papirjev. Kdor trdi, da s 24-urnim spremljanjem in hitrim trgovanjem dela korist vlagateljem, je ali neveden ali pa vlagatelje namenoma zavaja z iluzijo kontrole.

Da, čustva pri upravljanju premoženja so lahko problem. Pomagajo predvsem izobrazba na področju vedenjskih financ in izkušnje.

Kaj je v okviru dnevnega upravljanja skladov najpomembnejša prioriteta upravljavcev?
Prvo je v vsakem primeru zagotavljanje likvidnosti - ta je tudi največja konkurenčna prednost vzajemnega sklada pred podobnimi finančnimi produkti - in skrb, da so vse naložbe v skladu z zakonskimi omejitvami. Nato pa je seveda pomembna skrb oziroma cilj doseči čim višjo donosnost ob določeni sprejemljivi stopnji tveganja.

Kakšnim mehanizmom/pregledom je podvržen vrednosti papir oziroma investicija, preden pride v izbor za vključitev v neki NLB Sklad ali izključitev iz njega?
Celoten proces upravljanja temelji na t. i. pristopu "od zgoraj navzdol ". Prva je strateška alokacija, torej odločitev, kako premoženje razdeliti med različne naložbene razrede (delnice, obveznice, denar), sledi geografska alokacija, potem panožna alokacija in šele na koncu izbira posameznih naložb. Poleg izdelovalca analize (analitika) analizo vsekakor pregleda še upravitelj premoženja, vsako analizo pa mora odobriti tudi sektor za nadzor nad tveganji.

Morda še nekaj o številkah: koliko prodaj ali nakupov izvedete dnevno, tedensko, v kakšnih vrednostih?
Težko je dati splošen odgovor, ne bi pa sedaj računal povprečja. Odvisno je od situacije. V splošnem upravitelje premoženja usmerjam, naj ne trgujejo po nepotrebnem, tako da je obrat portfelja razumno majhen - a še vedno ob aktivnem upravljanju. Denimo ob večjih prilivih v posamezni sklad je trgovanja lahko več, sploh če želiš ohranjati razmerja med vrednostnimi papirji. Te vrednosti so lahko tudi po nekaj milijonov evrov dnevno na ravni posameznega sklada. Aktivno upravljanje pa nikakor ni enako kot pogosto trgovanje, kar je velikokrat napačna percepcija.

V glavah imamo predstavo, da ste večinoma vsi, ki se ukvarjate z borzo, mladi, dinamični. Je starost pomembna? In zakaj? Kakšne so razlike med mlajšimi in starejšimi (izkušnje, obdelava informacij ...)?
Vsako leto smo starejši. Ampak morda za Slovenijo res velja, da so se pred leti z vrednostnimi papirji ukvarjali predvsem mladi. Zdi se, da starejši v svojih študentskih letih preprosto niso bili deležni ustrezne izobrazbe. Takrat se je prosti in kapitalski trg šele uvajal in je bilo znanja manj kot danes.

In kako se pri upravljanju izkaže nežnejši spol?
Nežnejši spol je pri nas pri upravljanju premoženja v manjšini. Gledano zgodovinsko so analitiki in upravitelji nežnejšega spola prejeli v povprečju povprečne nagrade za uspešnost, torej ni ugotovljivih razlik.

Koliko različnih skladov vodi posamezen upravljavec v NLB Skladih? Ali menite, da to vpliva na njihovo donosnost?
V povprečju dva do tri, v skrajnem primeru začasno do štiri. Ocenjujem, da upravljanje do štirih skladov s strani posameznega upravljavca nima resnih posledic za njihovo donosnost in zlasti dnevno skrb za zakonske omejitve ter likvidnost.

Čredni nagon je še kako prisoten pri splošni javnosti. Verjetno je tudi kot upravljavec treba biti previden, da te kdaj ne zapelje. Katere so najboljše metode, da se mu izognemo in se lahko objektivno odločamo?
Kljub vsemu smo čustvena bitja. Da, čustva pri upravljanju premoženja so lahko problem. Pomagajo predvsem izobrazba na področju vedenjskih financ in izkušnje. Zelo pomagajo razni avtomatski stabilizatorji, saj imamo denimo pravilo o največjih odstopanjih od ciljnih deležev naložb, ki so postavljeni analitsko, neodvisno od upravitelja, kar preprečuje večje vplive evforije oziroma panike na sestavo naložb podsklada. Nihče pa seveda ni popolnoma imun. Tudi Harry M. Markowitz, oče moderne portfeljske teorije in Nobelov nagrajenec, pri upravljanju portfelja ni upošteval svoje lastne teorije, ampak je pri odločanju raje minimiziral svoje prihodnje obžalovanje in premoženje med delnice in obveznice preprosto razporedil v razmerju ena proti ena.

Za podrobnejši vpogled v zakulisje investiranja na finančnih trgih vas vabimo v Bankarno na Čopovi 3 v Ljubljani, kjer bo
13. 6. ob 16.30 uri potekal pogovor z našim finančnim strokovnjakom.