01. 02. 2011

Minevata dve leti od vrhunca finančne krize na delniških trgih. Ti niso zaman najpomembnejši vodilni indikator: zelo dobro napovedujejo dogodke v realni ekonomiji oziroma, povedano drugače, so najzanesljivejša informacija o prihodnjem razvoju dogodkov.

Seveda pa nikakor niso popolni - delniški trgi so napovedovali že marsikatero recesijo, ki se nato sploh ni zgodila. So pa delniški trgi po marcu 2009 začeli napovedovati tudi okrevanje in ga z nadaljevanjem rasti napovedujejo še danes. Večina razvitih delniških indeksov je danes vredna še enkrat toliko, kot je bila pred dvema letoma. Tako hitro okrevanje po padcu pa si je marca 2009 upal napovedati le redkokdo. Hiter padec delniških trgov, ki se je zgodil v pol leta pred tem, in še bolj okrevanje, ki je sledilo, zopet poudarjata pomen dolgoročnega varčevanja in discipline. Pri večini vlagateljev je žal pretekla donosnost še vedno tisto sodilo, ki ga pri izbiri vzajemnih skladov najbolj upoštevajo. To velja za vlagatelje povsod po svetu in tudi Slovenci nismo imuni za to.

Je pa slovenski trg vzajemnih skladov zelo specifičen. Slovenci smo kot vlagatelji zelo domačijsko usmerjeni, kar pomeni, da gibanje delniških trgov pogosto enačimo z gibanjem slovenskega borznega indeksa, saj smo na slovenski delniški trg v preteklosti plasirali veliko prihrankov. Veliko vlagateljev je tako zmotno prepričanih, da delniške naložbe še vedno životarijo nekje na dnu Marianskega jarka, saj je bil po nadpovprečnem upadu med akutno finančno krizo v letu 2010 slovenski borzni indeks eden redkih na svetu, ki je dosegel negativno donosnost. Kot nalašč so se podobno slovenskemu gibali tudi balkanski ali denimo kitajski delniški trgi, ki so bili v preteklosti izjemno priljubljeni pri slovenskih vlagateljih. Presenečenje marsikaterega vlagatelja, ko se mu omeni izjemno visoka donosnost delniških trgov v zadnjih dveh letih, je zato razumljivo, a v povezavi z omenjenim vplivom pretekle donosnosti to vlagatelja spravi v splošno negativno razpoloženje do naložb v delnice nasploh. Če so za tega vlagatelja naložbe v delnice primerne - to velja za veliko večino vlagateljev -, s tem ustvarja nepotrebno oportunitetno izgubo svojih prihrankov, saj lahko pričakuje nižjo donosnost svojih naložb s hranjenjem prihrankov "v nogavici".

Čeprav smo Slovenci po svojih naložbenih odločitvah precej posebneži, pa se v splošnem od vlagateljev drugod po svetu ne razlikujemo močno. Tudi človek je navkljub inteligenci predvsem nagonsko bitje, ki tudi pri razporejanju lastnih prihrankov ne ravna vedno racionalno - skoraj vedno sta prisotni panika in evforija, kar vodi v zelo neoptimalne odločitve pomemben del časa, ko razpolaga s prihranki. Najbolj zanimivo je, da za uspeh na delniškem trgu ni treba poznati stohastičnih diferencialnih enačb in ekonometrije, temveč moramo biti predvsem sposobni nadzirati svoje vedenje in se pogosto vesti obratno, kot nam veleva nagon. Zelo dober recept za uspešno nalaganje za večino vlagateljev je, da zaupajo nasvetom usposobljenih finančnih svetovalcev, prihranke pa prepustijo v upravljanje strokovnjakom, ki za njih upravljajo vzajemne sklade in se na dogodke na delniških trgih ne odzivajo čustveno, obenem pa jih profesionalna skrbnost in finančna motivacija vežeta, da delujejo v korist vlagateljev.