12. 02. 2018

Leto 2018 se je na borzah pričelo zelo optimistično, nato pa se je stanje v začetku februarja čez noč spremenilo. Razlog za trenuten preplah so (pre)dobre gospodarske objave, posebno v ZDA, zaradi česar so v pričakovanju večjih inflacijskih pritiskov porasle obrestne mere v razvitem svetu. To je tudi v preteklem tednu prestrašilo vlagatelje, navajene zelo ohlapne denarne politike centralnih bank.

V EUR	V zadnjem tednu (5.2.2018-9.2.2018)*	Letos (31.12.2017-9.2.2018)*
Svet - MSCI World*	-0,75 %	-3,90 %
ZDA - S&P 500*	+0,69 %	-3,38 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-3,50 %	-5,19 %
Japonska - Topix*	-1,98 %	-2,60 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-3,82 %	-2,82 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Razpoloženje na kapitalskih trgih je pretekli teden še najbolj spominjalo na poletno nevihto. Donosnost je na urni ravni nihala iz močno rdeče v krepko zeleno. Predvsem pa je večerno trgovanje v petek močno popravilo končni tedenski rezultat. S povečanim strahom so se vlagatelji umikali iz delniških naložb, zaradi česar je bila donosnost svetovnih borz negativna že drugi teden zapored. Olje na žerjavico so s svojim poročanjem prilili še mediji, ki so vlivali vlagateljem dodaten strah. Indeks nihajnosti oz. strahu v ZDA (VIX) je tako v preteklem tednu poskočil na najvišjo točko v zadnjih dveh in pol letih.

Ameriškemu in globalnemu gospodarstvu gre danes dobro, kar potrjujejo tudi zelo dobri gospodarski podatki v preteklem tednu, kot so denimo objave podatkov o rasti plač v ZDA in najhitrejša krepitev evroobmočja v zadnjih 12 letih. Marsikdo bi se vprašal, zakaj torej negativne donosnosti na kapitalskih trgih. V ZDA, kjer se podjetja z zgodovinsko nizko stopnjo brezposelnosti borijo za slehernega delavca, ki je pripravljen delati, bo rast plač negativno vplivala na marže družb, kar bo ustvarilo pritisk na hitrejšo rast dobičkov, enega ključnih gonil delniških tečajev. Drži sicer, da se bo s hitrejšo rastjo plač višala tudi kupna moč prebivalstva, zaradi česar bodo podjetja deloma višje stroške skušala prevaliti na kupce. A takšno početje vodi v krepitev inflacijskih pritiskov, zaradi česar so se srednje- in dolgoročne obrestne mere v zadnjih tednih močno dvignile. V ZDA se je denimo letna zahtevana donosnost za 10-letno ameriško državno obveznico približala 3 %, kar je največ od začetka leta 2014. Dražje zadolževanje po eni strani predstavlja dodaten pritisk na marže in dobičke družb, po drugi strani pa z rastjo obrestnih mer postajajo obveznice in depoziti v ZDA čedalje bolj privlačna naložbena kategorija, kar pomeni, da se bo del prihrankov selil iz bolj tveganih naložb v bolj varne. Po objavi dobrih gospodarskih podatkov je vrednost dolarja glede na evro v preteklem tednu porasla za 1,7 %, kar je v kombinaciji z rastjo obrestnih mer sprožilo premik dela špekulativnega kapitala iz trgov v razvoju v razviti svet.

Pozitivne razmere v ameriškem gospodarstvu je v preteklem tednu potrdila tudi objava o rasti storitvene industrije, ki predstavlja 90 % gospodarstva v ZDA in je januarja porasla največ od leta 1997. Ključen razlog za tako močno rast je povečanje investicij, dobro poslovno počutje in krepitev globalnega gospodarstva. Dobre gospodarske podatke sicer potrjujejo tudi tekoče objave podjetij o poslovanju, ki so po večini presegle pričakovanja analitikov.

Med družbami, ki so negativno presenetile vlagatelje v preteklem tednu, velja izpostaviti najbolj znanega proizvajalca električnih avtomobilov, družbo Tesla Motors, ki je v zadnjem četrtletju lanskega leta ustvarila izgubo v višini 675 milijonov dolarjev. Ta je bila sicer nižja od pričakovane, hkrati je Musk vlagatelje prepričeval, da če lahko pošlje Roadsterja v vesolje, lahko odpravi tudi ozko grlo pri proizvodnji Modela 3. Rok za dobavo vozila kupcem se je znova podaljšal, in sicer na konec leta 2018 ali celo začetek leta 2019. Vlagateljev mu ni uspelo pomiriti, saj je delnica v petek teden zaključila 5,6 % nižje, kot pa ga je začela v ponedeljek.