12. 06. 2017
Pretekli teden ni prinesel bistvenih sprememb borznih indeksov razvitih držav. Pomanjkanje pomembnejših makroekonomskih objav so tako nadomestili politični dogodki. Začetek tedna je bil arabsko obarvan, saj je več držav prekinilo diplomatske in trgovinske stike s Katarjem. Pozornost vlagateljev je bila usmerjena tudi v reševanje španske banke Banco Popular, predčasne parlamentarne volitve v Veliki Britaniji ter ob koncu tedna parlamentarne volitve v Franciji. Med makroekonomskimi objavami je osrednje mesto zavzelo zasedanje Evropske centralne banke (ECB).
V EUR | V zadnjem tednu (2.6.2017 - 9.6.2017) | Letos (31.12.2016-9.6.2017)* |
---|---|---|
Svet - MSCI World* | +0,04 % | +4,79 % |
ZDA - S&P 500* | +0,37 % | +3,24 % |
Evropa - DJ STOXX 600* |
-0,47 % |
+10,58 % |
Japonska - Topix* | -0,59 % | +5,30 % |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* | +1,01 % |
+12,04 % |
* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.
Umirjenost na razvitih kapitalskih trgih je nadomestila vihravost na borznih parketih trgov v razvoju, ki so v povprečju sicer pridobili dober odstotek vrednosti, vendar po posameznih državah smer gibanja ni bila enotna. Že v začetku tedna je Savdska Arabija skupaj z Egiptom, Združenimi Arabskimi Emirati in Bahrajnom prekinila diplomatske in trgovinske vezi s Katarjem, od katerega zahtevajo prenehanje financiranja terorističnih organizacij. Na izolacijo Katarja se je odzvala bonitetna hiša S&P, ki je državi znižala bonitetno oceno za eno stopnjo na AA- z negativnimi prihodnjimi obeti. Katarski borzni indeks (QE Indeks) je tako v preteklem tednu izgubil slabih 9 % vrednosti, donosnost desetletne državne obveznice pa je porasla za 0,4 odstotne točke na 3,5 odstotka.
Omenjeni dogodek je imel vpliv tudi na ceno nafte, ki je že v ponedeljek izgubila okoli odstotek vrednosti, saj so vlagatelji ocenili, da se je povečala verjetnost za kršitev dogovora držav članic OPEC in Rusije o omejitvi črpanja. Nadaljevanje upadanja cene črnega zlata je v sredo sprožilo še tedensko poročilo ameriškega urada za energijo (EIA) o zalogah nafte, ki so v preteklem tednu porasle za 3,3 milijona sodčkov, medtem ko so vlagatelji pričakovali upad zalog za 3,5 milijona sodčkov.
V Združenem kraljestvu so skoraj leto dni po referendumu za izstop iz Evropske unije potekale predčasne parlamentarne volitve, ki jih je zaznamoval Brexit in nedavni teroristični napadi. Slavila je trenutno predsedujoča konservativna stranka premierke Terese May, ki pa kljub zmagi ne more biti zadovoljna, saj je izgubila večino v parlamentu in tako ne more več sestaviti enostrankarske vlade. Z oblikovanjem nove vlade bo morala pristati na kompromise, ki pa lahko vplivajo na pogajalsko moč Združenega kraljestva pri pogajanjih ob izstopu iz Evropske unije. Izid volitev je bil s strani vlagateljev v veliki meri pričakovan, saj britanski borzni indeks FTSE 100 ni bistveno reagiral na rezultate - v petek po objavi izidov je merjeno v evrih izgubil le 0,38 odstotka vrednosti. Pod večjim pritiskom je bil britanski funt, ki je dan po objavi rezultatov volitev proti evru in ameriškemu dolarju izgubil slaba dva odstotka vrednosti ter s tem vplival na negativno donosnost evropskih delnic.
Po pričakovanjih je šlo tudi v Franciji, kjer je na parlamentarnih volitvah v prvem krogu slavila stranka pred kratkim izvoljenega francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki mu projekcije napovedujejo osvojitev absolutne večine tudi v drugem krogu volitev prihodnjo nedeljo. Njegov uspeh bi še dodatno utrdil politično stabilnost znotraj Evropske unije.
Med makroekonomskimi novicami je izstopal podatek o rasti gospodarstva Evropske unije, ki je na letni ravni beležilo 1,9-odstotno rast, dodatno pa je ECB dvignila napovedi za letošnjo rast BDP z 1,7 na 1,8 odstotka. Na zasedanju ECB je predsednik Mario Draghi napovedal, da bo zaradi nizke inflacije ECB nadaljevala s politiko rekordno nizkih obrestnih mer tudi v prihodnje, predvidoma tudi po končanem programu kvantitativnega sproščanja decembra 2017.
Pozitivne novice so pretekli teden prišle tudi iz Španije, saj je epilog dobilo reševanje španske banke Banco Popular Español. Največja španska banka Santander je zmagala na licitaciji ECB in pridobila 100-odstotni delež za simbolično ceno 1 evro. Na ta način je regulator preprečil insolventni postopek banke ter zaščitil imetnike depozitov ter ohranil stabilnosti finančnega sistema. Z nakupom se je banka Santander zavezala, da bo s 7 milijardami evrov dokapitalizirala prevzeto banko in tako zagotovila potrebno kapitalsko ustreznosti. S prevzemom bo banka Santander svojo bilanco povečala za 89,2 milijard evrov in tako še utrdila položaj največje banke v Španiji. Vlagatelji so nakup ocenili kot pozitiven, saj so delnice banke Santander po objavi do konca tedna pridobile dobrih 5 odstotkov vrednosti, novica pa je pozitivno vplivala tudi na celoten evropski bančni sektor.