29. 10. 2018

Kljub relativno dobrim poslovnim rezultatom so opozorila o upočasnjevanju rasti zaradi trgovinskih vojn v kombinaciji z napovedmi o hitrejšem tempu dvigov ameriških obrestnih mer terjale svoj davek na delniških trgih.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (19.10.2018-26.10.2018)*	Donosnost letos (30.12.2017-26.10.2018)*
Svet - MSCI World*	-2,85%	+1,47%
ZDA - S&P 500*	-2,89%	+6,52%
Evropa - DJ STOXX 600*	-2,45%	-6,59%
Japonska - Topix*	-4,27%	-4,99%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-2,21%	-12,33%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Med delniškimi trgi je bil največji poraženec japonski delniški trg, medtem ko so jo najbolje odnesli trgi v razvoju. Če v zadnjih oktobrskih dneh ne bo prišlo do opaznega odboja tečajev, se vlagateljem obeta eden najslabših mesecev na borznih trgih v zadnjih letih. Ameriški indeks je namreč v oktobru izgubil že več kot 8 odstotkov (merjeno v dolarjih), kar je najslabša mesečna donosnost po marcu leta 2009. Indeks strahu med vlagatelji (VIX) se je v preteklem tednu povišal za 21 odstotkov in je z vrednostjo 24 krepko nad zgodovinskim povprečjem.

Glavni krivec za negativno donosnost so rezultati nekaterih podjetij, ki so ob objavi vključevali tudi opozorila o slabšem poslovanju v prihodnosti na račun trgovinskih vojn in upočasnjevanja globalne gospodarske rasti. Vlagatelje je prestrašila tudi objava podatka o prodaji novih stanovanjskih nepremičnin v ZDA v mesecu septembru, ki se je znižala na najnižjo raven po decembru 2016. Analitiki so hkrati prišli do bridkega spoznanja, da bo ameriška centralna banka (Fed) kljub negativnim obrestnim meram v Evropi in na Japonskem v prihodnjem letu nadaljevala z dvigom obrestne mere vsako četrtletje. V Evropi je olje na ogenj prilila še italijanska vlada, ki je proračunski primanjkljaj kljub opozorilom Bruslja za leto 2019 zvišala na 2,4 odstotka BDP. Sledil je nadaljnji upad cen tamkajšnjih obveznic in znižanje bonitetne ocene. Vlagatelje ni pomirila niti kitajska napoved stimulativnih ukrepov za financiranje tamkajšnjega privatnega sektorja.

Konec preteklega tedna je poslovne rezultate za tretje četrtletje objavil Alphabet. Spletni velikan je povečal prihodke za 21 odstotkov, čisti dobiček pa za 36 odstotkov. Kljub hitri rasti je Alphabet razočaral z rastjo prihodkov, saj so bili ti pod pričakovanji analitikov. Neto prihodki iz osnovnih dejavnosti so se povečali za 22 odstotkov, kar je zaradi visokih plačil podjetju Apple za promocijo brskalnika Google počasnejša rast kot v preteklem obdobju. Tečaj delnice je po koncu trgovanja upadel za 5 odstotkov. Med ostalimi tehnološkimi podjetji imajo največ težav podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo čipov, saj je po letih rasti povpraševanja prišlo do upada prodaje. V Evropi je razočaral Volkswagen, ki je napovedal nižjo rast prihodkov zaradi trgovinskih vojn in nižje prodaje na Kitajskem. Za pravo pozitivno presenečenje je poskrbela družba Tesla, saj je poslovala krepko nad pričakovanji analitikov. Teslin model 3 je bil v tretjem četrtletju najbolje prodajan avtomobil po prihodkih v ZDA in 5. najbolje prodajan avtomobil po količinski prodaji. Po letih izgub je Tesla tretje četrtletje zaključila z dobičkom ter pozitivnim denarnim tokom, posledično pa je delnica od objave rezultatov pridobila že 15 odstotkov.

Po negativnem tednu na borzi je vedno več govora o naslednji recesiji, ki naj bi se po mnenju nekaterih zgodila že leta 2020. Glavni vzrok za črne napovedi je dolžina trenutnega cikla in višanje obrestnih mer v ZDA, ki naj bi upočasnile tamkajšnjo gospodarsko rast. Trenutna gospodarska rast sicer ostaja močna: objavljena 3,5 odstotna ameriška gospodarska rast v tretjem četrtletju je bila nad pričakovanji analitikov. Tudi dobički podjetji rastejo po nadpovprečnih stopnjah in do danes je 82 odstotkov podjetji iz indeksa S&P 500 objavilo čisti dobiček nad pričakovanji. Vlagatelji se morajo zavedati, da so padci na delniških trgih in recesije v gospodarstvu nekaj povsem običajnega in da se jim pri vlaganju na delniške trga ni možno v celoti izogniti. Veliko vlagateljev se je prestrašilo že leta 2015, ko smo bili priča prvim znakom upočasnjevanja gospodarstva in ti vlagatelji so v zadnjih treh letih zamudili 26-odstotno rast tečajev globalnega delniškega trga.