14. 02. 2020

Slovenci imamo nekoliko nenavadne varčevalne navade, še posebej v primerjavi z zahodnoevropskimi narodi. Trenutno imamo na slovenskih bankah približno 19,8 milijard evrov depozitov, ki so obrestovani praktično po ničelni obrestni meri. Inflacija, ki trenutno znaša 1,8 %, torej hitro najeda naše prihranke. Po drugi strani imamo gospodinjstva v vzajemnih skladih, ki so na najbolj razvitih kapitalskih trgih eden najbolj razširjenih produktov za plemenitenje premoženja, če ne celo temeljni, zgolj približno 2 milijardi.

Kakšno je stanje drugje po Evropi?

Statistika kaže, da imamo prebivalci Evropske unije v povprečju 36 % svojih finančnih naložb v depozitih¹. Medtem ko se v državah, kot so Nizozemska, Danska in Švedska, delež finančnih naložb gospodinjstev v depozitihgiblje pri okoli 20 %, le-ta znaša v Sloveniji kar 67 %.

Za razliko od razvitih evropskih držav imamo Slovenci namesto delniških in obvezniških naložb precej večji delež naložen v depozitih, nepremičninah in, če že, v domačih delnicah. Zato je prav, da pogledamo, kako uspešni bi bili takšni vlagatelji.

Povprečni Slovenec

Zamislili smo si hipotetični portfelj povprečnega vlagatelja v vrednosti 300.000 evrov. Polovico sredstev vlagatelj vloži v depozit, tretjino sredstev porabi za nakup manjšega stanovanja, s preostankom pa kupi delnice Krke, paradnega konja Ljubljanske borze.

Pripravili smo tri različna obdobja varčevanja: 5, 10 in 15 let. Opazovana obdobja se začnejo konec leta 2004, 2009 in 2014, zaključijo pa se konec leta 2019. Poleg spremembe cene nepremičnin in delnic Krke so v izračunu upoštevane še prejete obresti na depozit (depozit se sklene vsakoletno za eno leto naprej), Krkine dividende in najemnina. V primeru nepremičnine vlagateljev zaslužek poleg davkov niža še amortizacija (plačevanje rezervnega sklada in drugi stroški obnove). Predpostavimo, da oboje skupaj znese tisočaka in pol na leto.

Modri Slovenec

Poglejmo si še primer alternativnega varčevalca, recimo mu modri Slovenec, ki ravno tako razpolaga s 300 tisočaki premoženja. Modri vlagatelj svoja sredstva vloži v vzajemne sklade za 5, 10 oziroma 15 let. V izračunu so upoštevane dejanske donosnosti podskladov NLB Skladi – Svetovni razviti trgi delniški, NLB Skladi – Dinamični razviti trgi delniški in NLB Skladi – Globalni delniški. Slednji je nastal leta 2008, kot naslednik Maksime ID, katerega knjigovodsko vrednost delnice smo uporabili v letih od 2005 do 2008. Po obdobju varčevanja je modri Slovenec soočen z davkom na kapitalski dobiček.

Kdo je na boljšem?

Poglejmo si, kako uspešna sta bila povprečni in modri Slovenec!

Iz spodnje tabele vidimo, da je končna vrednost premoženja modrega Slovenca, ki je za dolgoročne cilje varčeval v bolj tveganih delniških skladih, ne glede na obdobje varčevanja višja od končne vrednosti premoženja povprečnega Slovenca. V zadnjih 5-letih so razlike med donosnostjo povprečnega in modrega Slovenca manjše, vendar lahko to pojasnimo z izjemno rastjo cen stanovanj in najemnin v Ljubljani v zadnjih 5 letih.

Tabela 1: primerjava med povprečnim in modrim vlagateljem

Je povprečni Slovenec izpostavljen nižjemu tveganju?

Na prvi pogled bi seveda rekli, da so delniške naložbe bistveno bolj tvegane od naložbene kombinacije povprečnega Slovenca, saj premoženje modrega Slovenca niha bolj od premoženja povprečnega Slovenca (slika 1). Vendar je potrebno pri tem upoštevati, da je povprečen Slovenec izpostavljen zelo visokemu specifičnemu tveganju, saj je njegovo premoženje v večji meri izpostavljeno Sloveniji.

Slika 1: Gibanje vrednosti premoženja za 15-letno varčevanje

Pri nepremičninah bi bilo za Slovenca precej bolje, da v primeru naložbene nepremičnine z namenom znižanja naložbenega tveganja razmisli o nakupu le-te v kakšni drugi državi (denimo Španiji, Grčiji in/ali Braziliji), kar pa je zaradi stroškov z upravljanjem težko izvedljivo. Poleg tega tudi pri nepremičninah cene nihajo, čeprav imajo(mo) vlagatelji pogosto občutek, da je naložba v stanovanje relativno nizko tvegana. Razlika v primerjavi z delnicami je zgolj v tem, da pri nepremičninah nihanja ne občutimo tako pogosto in tako močno kot recimo izgube pri delniških naložbah, saj stanovanja ne kotirajo na borzi in posledično nimamo vpogleda v dnevne spremembe cen na nepremičninskem trgu. Precejšnjemu tveganju se vlagatelj izpostavlja tudi z naložbo v delnico Krke. Po eni strani lahko morebitna tožba glede kakšnega zdravila močno negativno vpliva na ceno delnice, po drugi strani pa bi uspešen razvoj novega zdravila delnico močno podražil.

Na drugi strani imamo modrega investitorja, ki ima z naložbo v geografsko in panožno razpršene sklade premoženje močno razpršeno, denimo z naložbo 40 evrov mesečno v podsklad NLB Skladi - Globalni delniški postane posredno lastnik več kot 100 družb, kot so denimo Coca Cola, Microsoft, Google, Novartis, …

Zaključek

Povprečni vlagatelj je imel zaradi strahu pred nihanjem premoženje naloženo v bolj konservativne (depoziti) in njemu domače (nepremičnine in delnice Krke) produkte. Vendar je strah pred vmesnim nihanjem vlagatelja, ki je imel v izhodišču 300 tisoč evrov, drago stal. Pri 15 letnem varčevanju ima namreč tak vlagatelj za dobrih 120 tisoč evrov nižji privarčevan znesek od modrega vlagatelja. Z drugimi besedami lahko rečemo, da je modri Slovenec premoženje oplemenitil za 94 %, povprečni pa zgolj za 53%. Poleg tega je imel povprečni Slovenec v 15 letih tudi precej več dela s svojim portfeljem, saj je moral vsako leto skrbeti za podaljšanje depozita in vsako leto oddati davčno napoved za najemno stanovanje. Iskati je moral tudi čim boljše najemnike, obnavljati stanovanje in nasploh skrbeti za nepremičnino. In nenazadnje – v 15-letnem obdobju je na borzah prišlo tudi do največje finančne krize po Veliki depresiji pred drugo svetovno vojno.

___________

¹ Ownership of Investment Funds in Europe, EFAMA, 2019